Obnovljene nekatere funkcije post mortem možganov prašiča

Današnji Znanstveni britof posvečamo prav gotovo eni najkompleksnejših organskih struktur. Možganom. Njihova osrednjost v življenju organizmov z razvitim centralnim živčnim sistemom se najbolje odslikava kar v stanju popolne odsotnosti njihovega delovanja. Torej smrti. Ta se po današnjih smernicah razglasi ob izgubi vseh možganskih funkcij.

Raziskovalkam in raziskovalcem je v odmevni študiji, objavljeni sredi aprila v reviji Nature, uspelo z inovativnim sistemom črpalk in perfuzijske raztopine, imenovanim BrainEx, obnoviti nekatere fiziološke funkcije in strukture post mortem možganov nekaj ur prej obglavljenih prašičev. Naj k povedanemu kar takoj pristavimo, da se je študija izvajala na možganih prašičev, namenjenih prehrani, in da je potekala pod stalnim nadzorom in  s posvetovanji z več bioetičnimi skupinami. Poudarimo tudi glavni cilj študije, to je raziskati možnost obnovitve nekaterih funkcij v možganih, ki jim je bil prekinjen stalni krvni obtok in s tem tudi dostop do kisika.

Možgani so energijsko izjemno zahteven organ, zato lahko že majhna motnja v preskrbi z energijo in kisikom, ki ju prinaša stalen pretok krvi, poslabša delovanje oziroma povzroči poškodbe celic in struktur, ki jih te v možganih gradijo. Takšna dognanja so širšo znanstveno skupnost napeljala k prepričanju, da je vzpostavitev kakršnih koli vitalnih celičnih funkcij praktično nemogoča že po nekaj minutah odsotnosti krvnega pretoka.

Raziskovalkam in raziskovalcem je v omenjeni študij res uspelo obnoviti nekatere celične funkcije in anatomske strukture v možganih. V post mortem možganih šest ur prej dekapitiranega prašiča je bilo tako mogoče zaznati vzpostavitev krvnega obtoka tako v glavnih arterijah kot tudi v manjših kapilarah. Zaznali so tudi zaustavitev celičnega odmiranja, aktiven celični metabolizem. Še bolj presunljivo je bilo opažanje, da so se celice v pripravljenm perfuzijskem preparatu odzivale na farmakološka sredstva. V posameznih nevronih so raziskovalci zaznali celo spontano proženje akcijskega potenciala in električno vzdražnost celic. Poudarimo, da opažena električna aktivnost nevronov v prepariranih post mortrem možganih nikakor ni kazala znakov, značilnih za zavest in višje kognitivne funkcije.

Presenetljivi rezultati študije so odprli številna vprašanja, ki še vedno odmevajo v širši znanstveni skupnosti, pa tudi onkraj nje. Obnovitev nekaterih fizioloških funkcij v post mortem možganih denimo dreza v samo pojmovno definicijo smrti, ki ima seveda neposredne vplive na klinično prakso. Med drugim lahko potencialna sprememba definicije v prihodnosti, kot opozarjajo predvsem predstavniki bioetične skupnosti, resno vpliva na odločitve, povezane s presajanjem organov.

Poleg številnih zanimivih vprašanj in pobud k razpravam, ki jih prinašajo zaključki študije, prinaša ta tudi upanje za razvoj novih metod zdravljenja možganskih poškodb, povezanih s prekinjenim dotokom hranil in kisika.

Možgansko aktivnost poslušalcev je to jutro v tostranstvu prebujal Uroš.