Od tuberkuloze do vanilina

Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Science poroča o uspešni odstranitvi na antibiotike odporne bakterije Mycobacterium tuberculosis iz mišjih pljuč ob zdravljenju z antibiotikom etionamidom in kemikalijo, imenovano SMARt-420. Z drugimi besedami, miši so prebolele tuberkulozo, saj je spojina SMARt-420 naredila etionamid ponovno učinkovit.

Na antibiotike odporno tuberkulozo zdarvimo z antibiotikom etionamidom v kombinaciji z drugimi zdravili. Vendar so se sevi bakterije Mycobacterium tuberculosis, ki so odporni tudi proti etionamidu, že razširili po vsem svetu.

Sam etionamid nima nobenega učinka, dokler ga bakterija ne privzame v svojo notranjost in pretvori v aktivno obliko. Pretvorbo opravi produkt bakterijskega gena ethA, ki pa je v odpornih sevih mutiran. Zaradi mutacije torej ne pride do pretvorbe etionamida v aktivno obliko.

Raziskovalke in raziskovalke so v omenjeni študiji ugotovili, da ima Mycobacterium tuberculosis še en drug gen, ki je zmožen aktivacije etionamida. To je gen ethA2, ki pa se v bakteriji običajno ne izraža in zato antibiotika tudi ne pretvarja v njegovo aktivno obliko. Vendar se ob dodatku kemikalije SMARt-420 gen ethA2 začne izražati, njegov produkt pa aktivira etionamid, in bakterija z mutiranim genom ethA postane ponovno občutljiva na etionamid.

Od tuberkuloze pa k aromatiči vaniliji. Indijska kemijska inženirja sta v Industrial and Engineering Chemistry Research predstavila okolju prijaznejši način za sintezo vanilina.

Vanilija je druga najdražja začimba, po ceni jo prekaša le še žafran. Pridelava strokov orhidej iz rodu Vanilla, iz katerih je naravna vanilija pridobljena, je namreč zelo delovno intenzivna. Glavna sestavina ekstrakta strokov vanilije je organska molekula vanilin. Zaradi pomanjkanja ponudbe naravne vanilije velika večina izdelkov na trgu vsebuje kemijsko sintetiziran vanilin.

Vendar je trenutni proces kemijske sinteze vanilina zelo neučinkovit in ima za stranski produkt velike količine odpadne vode. Indijska kemika sta s pomočjo enkapsuliranega katalizatorja, ki ga med drugim sestavljajo atomi magnezija, aluminija in bakra, dosegla učinkovito in bolj zeleno pretvorbo prekurzorja vanililmandljeve kisline v vanilin. Njuna reakcija poteka pri atmosferskem tlaku in brez stranskega produkta, to je zelo kislih odpadnih voda.

Za konec pa vas vabimo na Dneve industrijske robotike, ki se bodo odvijali naslednji teden od ponedeljka do petka na Fakulteti za elektrotehniko. Več informacij o dogodku najdete na spletni strani www.dnevirobotike.si, kjer se lahko tudi prijavite na tekmovanje Robotchallenge, ekskurzijo ali razne aplikacije.

Da bi robot pipetiral namesto nje, si želi Angelika.