Okrevanje tropskih gozdov

V zadnjih 40 letih smo kar 50 odstotkov nižinskih tropskih gozdov v Jugovzhodni Aziji spremenili v plantaže, namenjene predvsem gojenju oljnih palm. Nastalo škodo fragmentiranih tropskih gozdov se rešuje s procesom naravnega zaraščanja oziroma obnavljanja. V nedavno objavljenem članku je mednarodna raziskovalna skupina predstavila, kako na regeneracijo fragmentiranih gozdnih habitatov vpliva vremenski pojav, imenovan El Niño - južna oscilacija.

Raziskava je potekala na območju otoka Bórneo v Jugovzhodni Aziji, na katerem se vpliv vremenskega pojava El Niño, ki se pojavi vsakih nekaj let, kaže kot obdobje večje suše in višjih temperatur. Znanstveniki in znanstvenice so se osredotočili na raziskavo rasti krošenj dreves v tropskih gozdovih, ki jih je spremenil človek. Pri tem so testirali, ali so imele krošnje dreves med časom trajanja El Niña v letih 2015 in 2016 pozitiven prirast ter ali je imela fragmentiranost habitatov negativen vpliv na rast krošenj dreves. Poleg tega jih je zanimalo tudi, ali je imelo sušno vreme med raziskavo negativen vpliv na rast gozdov v višjih predelih Bornea, kjer je dostopnost do talne vode manjša.

Krošnje dreves so raziskovalke in raziskovalci spremljali z uporabo tehnologije LiDAR, pri kateri gre za metodo pridobivanja informacij o razdaljah s pomočjo laserskih žarkov. Poleg omenjene metode so pridobivali podatke tudi s topografskimi modeli, s terenskimi meritvami krošenj, rasti dreves in njihovega propadanja ter z merjenjem mikroklimatskih spremenljivk.

Rezultati raziskave so pokazali, da so obnavljajoči se gozdovi kljub višji temperaturi rasli tudi v času El Niña. Vendar so se posledice tega vremenskega pojava na drevesih kazale kot povečano odpadanje listov, odmiranje krošenj, propadanje ter počasnejša rast dreves v fragmentiranih delih gozdov, predvsem tistih na višjih nadmorskih višinah. Izkazalo se je tudi, da je bila rast dreves okrnjena v bližini plantaž oljnih palm. Robni učinek plantaž je imel namreč vpliv na počasnejšo rast in regeneracijo dreves tudi več kot 300 metrov globoko v gozdu.

Raziskava je pokazala, da ima fragmentacija habitatov zaradi pridobivanja prostora, namenjenega plantažam, dolgoročne posledice za obnovo tropskih gozdov. Najbolj so ogrožene manjše zaplate gozdov, ki so ostale na višjih predelih Bornea, saj je zaradi učinka razdrobljenosti in podnebnih sprememb njihovo obnavljanje onemogočeno. Poleg degradacije habitatov pa je potrebno pri regeneraciji tropskih gozdov, kot je že znano, upoštevati tudi sušni vpliv El Niña, ki bo zaradi spremenjenih podnebnih sprememb vedno bolj pogost vremenski pojav.