Poljedelstvo pred 10.000 leti

V raziskavi, objavljeni v reviji Nature, je raziskovalna skupina našla dokaze, da so ljudje na območju današnje Bolivije določene rastlinske vrste gojili že pred 10.000 leti.
 

Pričetek poljedelstva je eden pomembnih mejnikov v človeški zgodovini, udomačevanje rastlinskih vrst pa se je neodvisno pričelo na več mestih po svetu. Eno od teh središč naj bi bilo tudi na jugozahodu amazonskega nižavja, ki ga spremlja raziskovalna skupina. Regijo, kjer so raziskavo izvajali, pokriva savana, v njej pa se nahajajo majhna področja gozda, velika v povprečju pol hektara. Območja, ki jih pokriva gozd, so od pol metra do 3 metre povzdignjena nad okoliško savano. Ta območja je raziskovalna skupina poimenovala gozdni otočki, prisotni ostanki organski snovi in oglja pa nakazujejo, da so otočki nastali zaradi vpliva ljudi. Raziskovalci predvidevajo, da so prvi naseljenci tam odlagali svoje organske odpadke.

Da bi raziskovalna skupina ugotovila, katere rastlinske vrste so starodavni naseljenci odvrgli na smetišča, je analizirala rastlinske fitolite. To so majhni skupki silicijevega dioksida, ki se tvorijo v tkivu rastlin in se dobro ohranijo skozi leta. Po obliki fitolitov lahko tudi določimo, kateri rastlinski vrsti so ti pripadali. Raziskovalna skupina je na gozdnih otočkih našla fitolite tapioke in koruze. Najstarejši fitoliti, stari več kot 10.000 let, pa so pripadali bučam. Najdeni fitoliti so tudi najstarejši najdeni dokazi o gojenju buč ter koruze na področju amazonskega nižavja.
 

Rezultati študije nakazujejo na to, da so se prebivalci in prebivalke savane pred 10.000 leti poleg nabiralništva ukvarjali tudi z gojenjem rastlin za prehrano. Raziskovalna skupina predpostavlja tudi, da so imeli znanje o gojenju rastlin že pred naselitvijo te savane.
 

Arheološke dokaze o poljedeljstvu je iskala Kaja.