Pozabljiva bakterija

Mednarodna raziskovalna skupina je v možganskem tkivu oseb, obolelih za Alzheimerjevo boleznijo, odkrila prisotnost bakterije Porphyromonas gingivalis. Omenjena bakterija se sicer pretežno nahaja v človeških ustih, kjer lahko povzroča kronično vnetje dlesni oziroma parodontozo. Raziskovalke in raziskovalci so našli dokaze, da bakterija v možganih povzroča razvoj Alzheimerjeve bolezni, osnovali pa so tudi potencialno zdravilo, ki uspešno zdravi okužbo z omenjeno bakterijo v mišjih možganih.

Znanstvenice in znanstveniki so potrdili sum, da se omenjena bakterija nahaja v možganskem tkivu oseb, ki so imele Alzheimerjevo bolezen. Glavni simptomi te napredujoče možganske motnje so težave pri spominu in mišljenju. Eden od vzrokov za nastanek bolezni je tvorba nevrofibrilarnih pentelj. Glavna komponenta nevrofibrilarnih pentelj je protein tau, sestavni del struktur, ki živčnim celicam dajejo obliko in posledično sposobnost delovanja. Pri obolelih pa se zaradi tvorbe nevrofibrilarnih pentelj strukture možganskih celic podrejo.

S primerjavo možganskega tkiva obolelih in zdravih oseb so znanstvenice in znanstveniki pri obolelih opazili genetski material bakterije Porphyromonas gingivalis. Odkritje kaže na prisotnost bakterije v možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo.

Raziskavo so nadaljevali s preučevanjem encimov, ki jih bakterija izloča. To so proteaze, ki imajo sposobnost razgradnje proteinov. Med drugimi lahko razgradijo tudi že omenjene proteine tau, ki so pomembni za ohranjanje strukture živčnih celic. V raziskavi so s pomočjo analitskih tehnik zaznali produkte razgradnje proteina tau. Ugotovili so, da ga razgradijo proteaze, ki jih izločajo bakterije Porphyromonas gingivalis. Te s svojim delovanjem torej škodljivo vplivajo na strukturo živčnih celic in posledično oslabijo njihovo delovanje.

V nadaljevanju je raziskovalna skupina želela ustvariti molekulo, ki zavira škodljivo delovanje proteaz. Molekule so zasnovali računalniško, in sicer s pomočjo poznavanja strukture proteaze in njihovih vezavnih mest. Ustrezne molekule so nato kemijsko sintetizirali, testirali ter izbrali tiste, ki so primerne za nadaljnje raziskave. Delovanje zaviralnih molekul so testirali na laboratorijskih miših. V možgane so jim najprej vbrizgali bakterijske proteaze, kasneje pa še terapevtski pripravek, ki je vseboval zaviralne molekule. Ugotovili so, da se je v prisotnosti zaviralcev proteaz stopnja uničenih možganskih celic zmanjšala.

V raziskavi so odkrili enega izmed verjetnih vzrokov za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Našli so namreč pomembno povezavo med pojavom bakterije Porphyromonas gingivalis v možganih ter boleznijo. Glede na lastnosti encima, ki ga bakterija izloča, jim je obenem uspelo ustvariti molekulo s terapevtskim učinkom, ki bo v prihodnosti morda igralo vlogo pri zdravljenju opisane duševne motnje.

V mozak je vrtala vajenka Laura.