Prestavimo uro na jelenji čas

Skupina več raziskovalk in raziskovalcev z Univerze v Washingtonu je v znanstveni reviji Current Biology objavila članek o vplivu spremembe ure na porast prometnih nesreč, v katerih je udeležena divjad. Zaradi prehoda na zimski čas se aktivnost ljudi naenkrat zamakne, na kar pa divje živali niso pripravljene.

Prometne nesreče so poglavitni vzrok smrti za mnogo vrst divjih živali. Samo v Združenih državah Amerike se letno zgodi več kot 2,1 milijon prometnih nesreč z jeleni, pri katerih se poškoduje skoraj 60 tisoč ljudi, 440 pa se jih konča s smrtnim izidom ljudi. Take nesreče predstavljajo skoraj 6,5 odstotka vseh prometnih nesreč, njihova ekonomska škoda pa je ocenjena na 10 milijard dolarjev letno.

Z uporabo statističnih linearnih mešanih modelov je raziskovalna skupina analizirala več kot milijon prometnih nesreč, v katerih je bila udeležena jelenjad. V modele so vključili tudi podatke o frekvenci prometa na istih območjih iz 23 zveznih držav od leta 1994 do 2021. Ugotovili so, da se okrog 10 odstotkov prometnih nesreč z jeleni zgodi ravno v 2 tednih po prehodu na zimski čas.

Jesensko prestavljanje ure ravno sovpada s partivenim obdobjem jelenov, ko so migracije jelenov kar 50 odstotkov bolj pogoste. Zaradi zamika ure pa se tudi aktivnost in migracije ljudi zamaknejo v bolj večerne ure, kar poveča srečanja z divjimi živalmi, ki svojo aktivnost prilagajajo sončnemu času. Prav tako je zvečer in ponoči slabša vidljivost, ki še pripomore k nesrečam. V bolj severnih predelih so te nesreče skoraj 2-krat bolj pogoste, saj je dan tam krajši, vidljivost ob prometnih konicah pa slabša. Podobno velja za območja na vzhodnih predelih časovnih pasov v primerjavi z zahodnimi.

Zanimivo pa je, da spomladanski prehod na poletni čas nima statistično značilnega vpliva na povečanje prometnih nesreč, kar je pričakovano, saj smo tedaj manj časa aktivni ponoči. Raziskovalna skupina zato zagovarja ohranitev poletnega časa skozi vse leto, saj bi prihranili skoraj 37 tisoč življenj jelenov letno.

Znanost / Frequenza della scienza

Spavaš li mirno?

O cirkadianih ritmih, kronotipih in dremanju

Testni Osebek

 / 5. 12. 2021

Ne glede na to, da se 86 odstotkov Evropejcev in 71 odstotkov Američanov strinja z ukinitvijo prestavljanja ure, pa smo si neenotni glede tega, na katerem času bi ostali. Poletni čas je bil sicer uveden za to, da ne bi spali, medtem ko sije sonce, in da bi bolje izkoristili osvetljeni del dneva. Medicinska stroka pa ukinitvi zimskega časa nasprotuje, saj naj bi ta znižal pojavnosti nespečnosti, depresije, socialnega jetlaga, pri katerem cirkardialna ura ni več poravnana s časom okolja. Poletni čas pa bi po drugi strani in po izsledkih članka poleg drugih pozitivnih učinkov torej zmanjšal možnost prometnih nesreč z divjadjo. Na končno odločitev glede ukinitve prestavljanja ure pa bomo vsaj Evropejci morali počakati še kar nekaj let.

Uro v avtu je šele danes prestavil Tim.

Fotografija prirejena po: "Mule deer buck" by YellowstoneNPS is marked with Public Domain Mark 1.0  in "May 2020: Alarm Clocks from 2010 Times Square Bombing Attempt" by Federal Bureau of Investigation (FBI) is marked with Public Domain Mark 1.0 .