Ptičja križišča

Ptice selivke so le ene izmed živali, ki migrirajo. Selitveni postanki in druga območja selitev so za ptice različno pomembni. V nekaterih primerih gre zgolj za kraje počitka in nabiranje energije, na nekaterih območjih pa ptice ostanejo dlje časa; denimo zaradi ugodnejših razmer za gnezditev in prezimovanja. V raziskavi, objavljeni v reviji One Earth, je znanstvena skupina preučila, katera območja na migracijskih poteh selivk so ključna in nujna za nadaljnje ohranjanje njihove diverzitete.

 

Raziskovalna skupina je na podlagi prosto dostopnih podatkov o pojavnosti vrst, objavljenih v mednarodni podatkovni zbirki biotske raznovrstnosti, in seznama ptic selivk Birdlife International opredelila globalne migracijske koridorje selivk. Pri snovanju mreže globalnih poti se je osredotočila na selitvene poti šestindvajsetih redov ptic - torej višjih taksonomskih skupin, ki sicer zajemajo kar 1862 vrst kopenskih ptic. V študijo je vključila zgolj prave ptice selivke, torej vrste, pri katerih se za določeno časovno obdobje preselijo vsi pripadniki. 

 

Ključna območja migracijskih koridorjev je raziskovalna skupina v mrežnem pristopu opredelila kot kraje, kjer se križa največ migracijskih poti. Pri tem ni upoštevala zgolj števila poti, temveč tudi razdaljo med selitvenimi postanki. Opredelitev prispevka posameznih vozlišč v večjem omrežju je pogosto merilo za opisovanje migracijskih koridorjev, v študiji pa so določili, da ti pri poteh ptic selivk vključujejo dve oziroma tri ključna območja.

 

V izdelani mreži globalnih poti so opredelili delež ključnih območij, ki so bila zakonsko že zavarovana, in ta, ki niso. Znanstvenice in znanstveniki so ugotovili, da 35 odstotkov od 343 opredeljenih ključnih območij trenutno ni zavarovanih, kar pomeni tveganje izgube selitvenih poti za več kot 87 odstotkov vključenih vrst. Ob predpostavki, da je vrsta varna zgolj, če so zavarovana vsa ključna migracijska območja, je tako varnih le nekaj več kot 12 odstotkov ptic selivk. Vseeno raziskovalna skupina dodaja, da so imeli za območji Evrope in Severne Amerike na voljo natančnejše podatke v primerjavi z Afriko in Južno Ameriko.

 

Raziskovalke in raziskovalci poudarjajo, da ohranjanje in varovanje območij, ki so bogata z diverziteto, zgolj na lokalni ravni v primeru ptic selivk ne zadostuje. Z več uteženimi simulacijami so ugotovili, da prav ohranjanje povezav med ključnimi območji največ prispeva k ohranitvi diverzitete. Bolj kot denimo ohranjanje lokalne diverzitete ali varovanje naključno izbranih območij postankov. 

 

Migracijske koridorje je spremljala Klara.

 

Naslovna slika: Bird-life; being a history of the bird, its structure, and habits, together with sketches of fifty different species avtorja A. E. Brehm, ilustriral  J. G. Keulemans