Rakom trobentat

Dobro jutro. V Znanstvenem britOFFu predstavljamo raziskavo, ki skuša pojasniti molekularne mehanizme, na podlagi katerih se mirujoči zasevki rakavih celic reaktivirajo. To povzroči ponovno razraščanje rakavega tkiva. Raziskovalna ekipa z Univerze v Kolumbiji je svoje ugotovitve objavila v reviji Nature Cancer.

Molekularni in genetski mehanizmi v ozadju rakavih obolenj so kompleksni, zaradi česar ostajajo v našem poznavanju raka določene luknje. Ena od teh se nanaša na metastazirane oziroma razsejane rakave celice, ki več mesecev ali let mirujejo, nato pa se reaktivirajo. To sproži ponovni nenadzorovani razrast rakavega tkiva v zasevku in nadaljnje razsejanje po telesu.

Dolge nekodirajoče RNK so ene od molekul, ki regulirajo izražanje genov. Raziskovalna skupina je želela bolje razumeti vlogo dolge nekodirajoče RNK, imenovane Malat1 v tem procesu, saj so jo pretekle študije že povezovale z reaktivacijo mirujočih rakavih celic. Malat1 je večfunkcijska molekula, ki med drugim sodeluje pri strukturni organizaciji celičnega jedra in epigenetskih spremembah na dednini.

Raziskovalna skupina je eksperimentirala na miših, obolelih s podtipom raka na dojkah, ki se razseje primarno v pljuča. Želeli so preveriti, kakšne so razlike med mišmi, ki so jim izbili zapis za Malat1, in populacijo z ohranjenim zapisom. Ugotovili so, da je izbris gena za Malat1 povzročil pomembno zmanjšanje v metastatski sposobnosti, torej se je manj zasejeval po drugih telesnih tkivih. Povišane nivoje Malata1 pa so raziskovalci in raziskovalke povezali s pogostejšim širjenjem rakavih celic in skrajšano življenjsko dobo miši.

Največji prispevek študije k razumevanju molekule Malat1 se nanaša na njegovo vlogo pri uravnavanju imunskega odziva na rakave celice. V fazi, ko zasevki mirujejo, sodeluje Malat1 pri maskiranju rakavega tkiva pred zaznavo in uničenjem z imunskimi celicami. Podobno vlogo igra tudi po reaktivaciji. S poskusom jim je uspelo pokazati, da Malat1 spodbuja izražanje celičnih produktov, ki zavirajo imunski odziv v okolici tumorja in programirano celično smrt.

V zadnjem delu poskusa je znanstvena ekipa ustvarila oligonukleotidno učinkovino, ki se veže na Malat1 v obolelih miših in ga deaktivira. Ugotovili so, da blokada Malata1 z uporabljenim oligonukleotidom v genetsko nespremenjenih miših zniža nivo reaktivacije metastaz. V študiji zaključujejo, da je Malat1 res v osrčju signalnih poti za reaktivacijo in spodbujanje tumorskega metastaziranja, vendar zagotovo ne predstavlja edinega mehanizma reaktivacije.

Okoli zaspanih zasevkov stopiclja Luka.

Vir naslovne slike: kolaž iz slik v javni domeni