Rana ura, študentov grob

Pisano študentsko populacijo mnogovrstnosti njenih članov navkljub v večini združuje vsaj en sentiment – nenaklonjenost vajam in predavanjem v zgodnjih jutranjih urah. Pa bi lahko poiskali tudi racionalno utemeljitev tovrstnega prezira? Raziskovalke in raziskovalci z univerze v Singapurju menijo, da ja. V študiji, objavljeni v reviji Nature Human Behaviour, razkrivajo vpliv zgodnjega pouka na kvaliteto spanca in učni uspeh študentarije.

Raziskovalna skupina se je za namene proučevanja omenjenih povezav osredotočila na digitalne sledi študentov Nacionalne univerze v Singapurju. Prisotnost pri pouku so merili na podlagi analize prijav študentov v Wi-Fi omrežje univerze. Ustreznost omenjene metode za določanje prisotnosti študentov pri pouku so potrdili s pomočjo dejanskih podatkov o prisotnosti, ki so jih posredovali izvajalci študijskega procesa. Ugotovili so, da je prisotnost pri urah, ki se začnejo ob osmih, za deset odstotkov manjša kot pri šolskih urah, ki se pričnejo ob desetih.

Nadalje je raziskovalke zanimalo, ali je ugotovljena odsotnost posledica tega, da študentje ure prespijo. V ta namen so na ožji skupini študentov opravili študijo spanja. Z napravo, ki jo je preiskovanec nosil na zapestju, so spremljali telesne premike.  Iz teh je možno razbrati vzorce spanja in budnosti. S pomočjo pridobljenih podatkov je raziskovalna skupina določila spanec kot vzrok za zamudo približno tretjine šolskih ur, ki so se začenjale ob osmih. 

Raziskovalna skupina je nato primerjala povprečne ocene pri predmetih, ki so se začenjali zgodaj zjutraj, z ocenami predmetov, pri katerih se je pouk pričenjal popoldne. Ocene se med seboj niso razlikovale. Opazili pa so, da v povprečju študentje in študentke, ki pouk pričenjajo zgodaj, dosegajo nekoliko slabši študijski rezultat kot kolegice in kolegi, ki pouk pričenjajo kasneje. S pomočjo primerjalne analize velikega števila podatkov o aktivnosti v spletni učilnici univerze v obdobju petih semestrov je raziskovalna skupina razbrala, da imajo študentje z urniki v jutranjih urah bolj nekonsistenten spalni vzorec. Opazili so tudi, da v povprečju spijo manj, kar bi lahko bilo povezano tudi s slabšim študijskim uspehom. 

Znanost / Frequenza della scienza

Spavaš li mirno?

O cirkadianih ritmih, kronotipih in dremanju

Testni Osebek

 / 5. 12. 2021

Prednost tovrstnih študij je, da s pristopom podatkovnega rudarjenja preiskujejo pojave, ki so opazni le, kadar analiziramo veliko količino podatkov v daljšem časovnem obdobju. Ob interpretaciji rezultatov pa se je treba zavedati, da gre večinoma zgolj za opazovanje posrednih indikatorjev spanja, ki so v tem primeru vezani na akademsko aktivnost populacije. Kljub temu rezultati namigujejo na smiselnost razmisleka o tem, da bi univerze prestavile urnike na kasnejši čas, če je to logistično izvedljivo.

V predavalnici je zehal Žiga.