Razvoj jajčne celice od a do ž

Znanstvena revija Nature poroča o velikem dosežku. Japonska raziskovalna skupina je kot prva v zgodovini raziskovanja matičnih celic v laboratoriju izpeljala celoten razvojni krog jajčeca. Temu je sledila uspešna in vitro oploditev miši.

Matične celice imajo neomejeno sposobnost delitve in preobrazbe v bolj specializirane celice. Najdemo jih v zarodku in v telesu odraslega človeka. To so denimo celice kože ali kostnega mozga. S spremembo določenih genov lahko znanstveniki tudi odrasle celice preobrazijo nazaj v zarodne matične celice. Odraslo celico torej vrnejo za nekaj stopenj nazaj v razvoju.

Poskus je potekal tako, da so celico iz mišjega repa preobrazili nazaj v zarodno matično celico. S tem so ustvarili primordialni folikel, to je prvotna stopnja jajčne celice. Spolne celice imajo namreč poseben razvojni krog. Osebki ženskega spola imajo vse do pubertete v jajčnikih samo zasnovo jajčnih celic. Te se šele s hormonskimi spremembami preobrazijo v odraslo jajčece, ki je sposobno oploditve.

Iz mišjega repa ustvarjeno najzgodnejšo stopnjo jajčne celice so torej najprej obdali s tkivom jajčnikov. Za preobrazbo v jajčece, kar se sicer po naravni poti zgodi po puberteti, pa so poskrbeli s hormoni. Nastalo zrelo jajčece so nato in vitro oplodili in zarodek vstavili v odraslo samico.

Čeprav so zaznali nekoliko višjo porodno težo in težo posteljice, pri plodu niso ugotovili večjih genetskih napak. Vsi potomci so bili plodni. Če jih mati ni pojedla, so dosegli visoko starost, kar v mišjem svetu pomeni častitljivih 11 mesecev.

Preostale zarodke, ki jih niso uporabili za in vitro oploditev, so obdržali za nadaljnje raziskave na zarodnih matičnih celicah. In tako je bil sklenjen celoten razvojni krog od jajčeca do zarodnih matičnih celic. Če je prezgodaj, da bi razumeli novico, lahko zvečer prisluhnite novi oddaji Znanstvene redakcije o matičnih celicah.

K poslušanju oddaje Frequenza della Scienza vas nocoj ob 20.00 vabi Andrea.