Selitve v severne kraje

Hitre globalne spremembe v zadnjem času zahtevajo razvoj tehnik zgodnje prepoznave sprememb ekoloških značilnosti posameznih živih bitij. Ameriška raziskovalna skupina je v eni od raziskav preučevala nov pristop za določanje in spremljanje sprememb življenjskega prostora ptic.

Ekološki sistemi so dobro organizirani tako v času kot tudi prostoru. Prostorska razporeditev vrst predstavlja območje z nevidnimi mejami v določenem času. Te meje običajno niso jasno definirane, pogosto jih niti ne prepoznamo – na primer v oceanih. Dodatno težavo pri določanju razporeditve posamezne vrste predstavljata tudi velika mobilnost posameznih skupin organizmov, na primer ptic in rib, ter velika prilagodljivost ekosistemov, ki povzroči spreminjanje mej razporeditve življenjskega prostora vrste kot odziv na dejavnike okolja – tudi globalne spremembe.

V raziskavo so vključili različne vrste ptic ter 46 let spremljali njihovo gibanje na ravninskem območju osrednjega dela Severne Amerike. Z raziskavo so želeli določiti meje življenjskega prostora teh ptic ter določiti vzorce spreminjanja mej teh območjih v času.

Ugotovili so, da so se severne meje razporeditve vrst v zadnjih 40-ih letih spreminjale bistveno hitreje kot meje na južnih območjih, in sicer za skoraj več kot dvakrat. Tako so ptice v primerjavi z letom 1970, ko je bila severna meja razširjenosti pri 39 stopinjah severne geografske širine, danes razširjene tudi pri več kot 40 stopinjah severne geografske širine. Avtorji poudarjajo, da ostaja vzrok za premike ptic v smeri severa še vedno slabo poznan. Najverjetneje pa gre vzrok iskati v kombinaciji podnebnih sprememb, človekovih pritiskov ter invazije tujerodnih rastlinskih vrst.

Raziskave prostorske razporeditve vrst v času predstavljajo pomemben vir informacij o gibanju posameznih vrst kot odzivu na spremembe okolja. Trenutno se večina raziskav pri iskanju povezav z globalnimi spremembami ukvarja predvsem z idealizirano razporeditvijo vrst. Pri tem raziskave zanemarijo odzivnost vrst na spremembe, ki dejansko predstavlja neke vrste odpornost vrste na spremembe in zato pomembno vpliva tudi na njeno preživetje. Selitev proti severu tako verjetno predstavlja eno od oblik odziva na vse bolj fragmentirane habitate ter vse večjo urbanizacijo v južnejših predelih Severne Amerike.

Pticam je proti severu sledila Mojca, ki v poletnih mesecih opravlja selitev v južne obmorske kraje.