Skrivnosti podganjih kosti

Človek s svojim delovanjem močno spreminja okolje, v katerem živi. Čeprav so večje spremembe okolja vidne šele zadnjih nekaj stoletij, je človek na geologijo, biodiverziteto in klimo vplival že mnogo prej. Zato teden začenjamo z raziskavo, v kateri so znanstvenice in znanstveniki predstavili, kako lahko na podlagi izotopov rekonstruiramo spremembe kroženja hranil v okolju, ki jih je v svoji zgodovini povzročil človek.

Raziskava je potekala na polinezijskih otokih, kjer so spremembe ekosistemov, ki jih je povzročil človek, preučevali s pomočjo kosti podgan. Človek je območje Pacifiškega oceana začel naseljevati pred približno 3000 leti, kamor je s seboj pripeljal tudi kulturne rastline in domače živali. Med drugim so s človekom na otokih pristale tudi podgane vrste Rattus exulans, ki so imele tako kot človek velik vpliv na lokalne ekosisteme.

Ekološki odnos, ki se je na teh otokih vzpostavil med človekom in podgano, imenujemo komenzializem ali priskledništvo. Gre za odnos, v katerem ima en organizem korist, drugi pa ne škode in ne koristi. Tako podgane izkoriščajo presežek človekove produkcije, hkrati pa so s svojim prihodom na otoke močno vplivale tudi na lokalne ptice in endemične drevesne vrste. Tako odnos priskledništva podgan omogoča rekonstrukcijo vpliva človeka na okolje.

Raziskovalke in raziskovalci so preučili biokemijsko zgradbo arheoloških ostankov kosti podgan. Na podlagi analize ogljikovih izotopov v kosteh je mogoče pokazati, s katerimi rastlinami so se prehranjevale, medtem ko je na podlagi dušikovih izotopov mogoče ugotoviti pozicijo živali v prehranski verigi. Dušikovi izotopi so prav tako pokazatelji suše, kvalitete prsti in človekove rabe zemlje.

Izotopi dušika in ogljika v kosteh so tako omogočili rekonstrukcijo vpliva podgan in človeka na ekosisteme  Polinezije. Izotopi so tako omogočili vpogled na izumrtje avtohtonih (domačih) vrst, kroženje hranil ter človekovo kmetijsko dejavnost. Metoda raziskave na podlagi izotopov tako omogoča primerjavo arheoloških podatkov z današnjimi, kar pripomore k nadaljnjemu predvidevanju o vplivu človeka na ekosisteme.