Sonce šenka protone, kot da so zastonj

Današnje jutro začenjamo obsijani s Soncem, pa ne z lepimi oranžnimi žarki svetlobe, pač pa s potencialno uničujočimi visokoenergijskimi delci, ki nastanejo ob Sončevih nevihtah in priletijo v Zemljino atmosfero. V tokratnem Znanstvenem britoffu o raziskavi Univerze v Lundu na Švedskem, objavljeni v Nature Communications, ki je v antarktičnem in grendlanškem ledu odkrila ekstremno močan Sončev izbruh izpred 9125 let. To je največji zaznani Sončev izbruh, rezultati pa so pomembni predvsem za napoved podobnih izbruhov, ki lahko močno vplivajo na življenje na Zemlji.

O preteklih Sončevih izbruhih sklepamo na podlagi koncentracije jeder radioaktivnih izotopov berilija in klora, ki nastanejo ob trkih Sončevih energijskih delcev, ki se skozi čas s sedimentacijo nabirajo v ledu. Te delce, večinoma protone, ob povečani aktivnosti ustvarja Sonce in jih pri tem izstreljuje v vesolje. Ko trkajo z Zemljino atmosfero in površjem, lahko ustvarijo nestabilne izotope nekaterih elementov, kar ima lahko velike posledice na človeško telo, električno infrastrukturo in tudi na koncentracijo ozona v vrhnjih plasteh atmosfere.

Za raziskovanje Sončeve pretekle dejavnosti so raziskovalci in raziskovalke Univerze v Lundu preučili sestavo ledu na obeh Zemeljskih polih, na Grenlandiji in na Antarktiki. Izvrtali so okoli pol metra globoke vzorce, kar je debelina, ki ustreza zadnjemu obdobju Sončeve aktivnosti. Iz ledu so nato izločili nabite delce, preparat pa so analizirali z masnim spektrometrom. S tem so določili razmerje nestabilnih izotopov berilija in klora v primerjavi z v naravi pogostejšimi stabilnimi izotopi.

Koncentracija izotopov v merjenih vzorcih je bila najvišja v doslej analiziranih meritvah, kar priča o največjem do sedaj zaznanem izbruhu. Glede na meritev ledu iz časovne okolice tega skoka so znanstveniki in znanstvenice odkrile, da se je ta povečana aktivnost zgodila v času nizke Sončeve aktivnosti, kar je še posebej nenavadno.

Ker imajo Sončevi izbruhi zelo močan vpliv na človeško elektroniko, si znanstveniki prizadevajo podobne aktivnosti napovedati. Ker bi s posebej močnim izbruhom izgubili večino elektronskih vezij, kot se je to zgodilo v Evropi leta 2003, nas predvsem zanima napovedovanje največjih aktivnosti. Z novozaznanim največjim izbruhom smo zato bližje razumevanju tako imenovanega »worst case« scenarija ob tako močni Sončevi aktivnosti, ki bi brez dvoma scvrla večino delujoče elektronike na Zemlji in drastično spremenila življenje na njej.

Na ledu se je sončil Filip.