Stresno življenje koral

Koralni grebeni spadajo med najbolj pestre in kompleksne ekosisteme. V zadnjih desetletjih se obseg koralnih grebenov nenehno zmanjšuje, kar je posledica čezmernega ribolova, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Avstralska raziskovalna skupina je proučevala odzive na spremembe slanosti morja, ki so mu korale vse bolj izpostavljene.

Korale so občutljivi organizmi, ki tolerirajo le majhne spremembe v svojem okolju. Raziskovalna skupina je opravila eksperiment, v katerem so proučili stresne odzive odraslih in mladih koral na različne koncentracije slanosti. Vse kolonije koral so bile nabrane na koralnih grebenih ob obalah Avstralije, prenesene v umetne sisteme s filtrirano morsko vodo ter pred izvedbo eksperimenta aklimatizirane na nove pogoje.

Raziskovalna skupina je potrdila, da se korale na spremembe slanosti specifično odzivajo. Potrdili so tudi razlike v odzivih pri akutnem šoku, ko so korale spremembi slanosti izpostavili le za eno uro, ter dolgotrajno izpostavljenostjo spremembi slanosti, ki je trajala dlje kot 24 ur.

Z analizo RNK-molekul je raziskovalna skupina opredelila skupine genov, ki so del stresnega odziva koral. Prva skupina genov je del splošnega odziva na stres in vključuje gene za proizvodnjo antioksidantov in proteinov homeostaze. Druga skupina genov zajema gene, vključene v osmoregulacijo.

Splošni odziv na stres vključuje povečano proizvodnjo antioksidantov. Med proteine splošnega odziva koral na stres poleg antioksidantov uvrščamo tudi proteine vročinskega šoka. Slednje najpogosteje povezujemo s temperaturnim stresom, čeprav so znanstveniki in znanstvenice potrdili, da je veliko proteinov vročinskega šoka hkrati vključenih v druge stresne odzive, kot na primer spremembe temperature in koncentracij oglikovega dioksida.

Druga skupina pri koralah odkritih genov za specifični odziv na spremembe slanosti vključujejo gene za proteine, vključene v osmoregulacijo, in gene za transporterske proteine. Zmanjšana slanost morja zahteva spremembe volumna celic koral ter regulacijo osmotskega potenciala, ki ga ohranja transport ionov skozi membrano. Ta poteka po različnih ATP-azah, sekundarnih aktivnih transporterjih in kanalih. Ugotovili so, da korale za osmoregulacijo uporabljajo tudi organske osmolite, kot sta na primer taurin in betain.

Mlade korale, vključene v raziskavo, niso imele endosimbiontov, ki so bili prisotni pri odraslih koralah. 24 ur po osmotskem stresu je bil odziv na stres podoben tako pri juvenilnih kot odraslih osebkih. Nasprotno je bilo izražanje antioksidantov pri odraslih koralah v primeru z zmanjšano slanostjo močno povečano, pri juvenilnih osebkih pa razlik v izražanju v času stresa niso opazili. To bi lahko bila posledica prisotnosti endosimbiontov pri odraslih koralah.

Stresni odziv koral na spremembe je zelo specifičen in se med mladimi in odraslimi osebki razlikuje. Podnebne spremembe bodo resnost in pogostost sprememb slanosti morja v prihodnosti povečevale, zato je nujen primerni nadzor in ohranjanje grebenov.

Koralne grebene obožuje Mojca.