Teritorij sramežljivih sinic

V nedavno objavljeni raziskavi so se znanstvenice in znanstveniki z Univerze v Oxfordu posvetili raziskavi osebnosti pri veliki sinici v obdobju parjenja. Zanimalo jih je predvsem, kako različne osebnosti ptic, ki so bile opredeljene na podlagi njihovega vedenja, vplivajo na socialno strukturo znotraj populacij. Tako kot pri ljudeh se tudi pri pticah kažejo različni vedenjski vzorci, ki so stalni v različnih situacijah in jih lahko povežemo z lastnostmi osebnosti.

Za velike sinice, ki jih z latinskim izrazom imenujemo Parus major, je značilno, da v času gnezdenja monogamni pari branijo svoje teritorije. Osebnosti sinic so znanstvenice in znanstveniki določili na podlagi opazovanja njihovega raziskovalnega vedenja in jih nadalje razvrstili na pogumnejše in tiste, ki so se vedle sramežljivo. Pogumne sinice so tako bolj aktivno raziskovale svoje novo okolje, medtem ko so tiste sramežljive okolje raziskovale počasneje in bolj previdno.

Rezultati raziskave so pokazali, da do pogostejših socialnih interakcij prihaja med samci s podobnimi osebnostmi. Tako se bolj sramežljivi samci izogibajo tistim, ki imajo pogumnejše, agresivnejše vedenje, in si v njihovi bližini ne izborijo teritorija. Težnja samcev, da se povežejo z drugimi samci podobnih osebnosti, je izredno pomembna v času paritvene sezone, ko je njihovo agresivno vedenje na vrhuncu. Samci v tem obdobju namreč branijo svoj teritorij in tekmujejo za samice.

Izkazalo se je tudi, da ima na izbiro teritorija gnezdenja večji vpliv osebnost sosednjih samcev kakor danosti izbranega okolja. Nova raziskava tako omogoča nadaljnje razumevanje evolucije razvoja osebnosti in razlago, zakaj se posamezni osebki znotraj populacije razlikujejo v svojem vedenju.

Tako za naravno selekcijo ni najboljši zgolj en osebnostni tip, temveč so različne vedenjske strategije, torej osebnosti, enako dobre glede na to, koga si izbereš za svojega soseda. Avtorji in avtorice članka sklepajo, da izbira gnezditvenega soseda s podobno osebnostjo izboljša možnosti, da ptice preživijo in tako prenesejo gene na naslednjo generacijo.