The Human Genome Synthesis Project

Distopična cyberpunk prihodnost je vse bližje in vi, drago poslušalstvo, niste vabljeni k njenemu nastajanju. Na Harvardu se je prejšnji teden zbralo 150 povabljencev, ki so diskutirali o možnosti ustvarjanja umetnega človeškega genoma v celoti. Dogodek je povzročil nestrinjanje javnosti, ki je še večje, kot ga obravnavana tematika vzbuja že sama po sebi. Debata, v kateri ne bi smelo sodelovati tako malo ljudi, je namreč potekala brez predhodnega obvestila javnosti ali medijem.

Umeten človeški genom bi v skrajnem primeru pomenil ustvarjenje človeškega organizma brez bioloških staršev, podobno kot kloniranje. Vendar pa gre, kot opozarja organizator projekta George Church, predvsem za projekt izboljšanja sinteze zelo dolgih verig DNK različnih živih bitij. Umeten človeški genom, ki ga predvidevajo v naslednjih 10 letih, pa bi bil namenjen zgolj uporabi v celičnih linijah.

Dogodek pa ne glede na namen omenjenega projekta opozarja na trend vse obsežnejših posegov v genome organizmov. Ti potekajo tako za potrebe znanstvenega raziskovanja kot proizvodnje genetsko spremenjene hrane ali bioloških zdravil. Genetski inženiring prehaja iz spreminjanja enega ali zelo omejenega števila genov v vse bolj obsežne spremembe znotraj genomov. Znanstvenikom je tako že uspelo v celoti ustvariti umeten genom bakterije, tovrstna dejanja pa postajajo vse učinkovitejša in cenejša. Omogočajo namreč bolj obsežne in kompleksne spremembe genomov, kot so zgolj zamenjave določenih baznih parov ali genov, produktov česar smo v vsakdanjem življenju že povsem vajeni.
 

Mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom Državne univerze v Moskvi je odkrila, kako deluje zdravilo, ki varuje mitohondrije pred reaktivnimi kisikovimi spojinami. Gre za pred nekaj leti ustvarjen antioksidant SkQ-ion, razvoju katerega je namenjen visokoleteči ruski projekt SKQ. Zdravilo obljublja upočasnitev razvoja številnih bolezni, saj so reaktivne kisikove spojine univerzalni uničevalec tkiv.

Zdravilo SkQ-ion je aktioksidant, ki se kopiči v mitohondriju in ga ščiti pred preveč reaktivnim kisikom, posebno dobro pa ščiti molekulo kardiolipin. Zaradi ohranjanja kardiolipina mitohondrij v preostanek celice ne more posredovati signala, da je poškodovan. Zato ne pride do uničenja celice in razgradnje tkiv. Uničenje celic je sicer zaščitni mehanizem organizma za izničenje učinka pretirane oksidacije, vendar lahko zaradi njega pride do preobsežnih poškodb. To se zgodi na primer pri srčni in možganski kapi, hudih poškodbah in vnetjih.

Ruski in nemški znanstveniki so natančno pojasnili tudi, zakaj SkQ-ion bolje ščiti mitohondrij pred škodljivim kisikom kot naravni antioksidanti, kot sta koencimom Q in vitamin E. Izsledki so pomembni za vse večje polje razvoja mitohondrijskih antioksidantov in nadaljnje raziskave, ki potekajo tudi drugje po svetu.

Nov projekt ustvarjanja umetnih sestavin organizmov si bo zamislila Maja.