Toplejša želvja gnezdišča

Vemo, da se povprečna globalna temperatura ozračja zvišuje. Kako to vpliva na številčno razmerje med spoloma izvaljenih morskih želv, je preučevala avstralsko-britanska raziskovalna skupina. Izsledke je nedavno objavila v reviji Global Change Biology. 

Spol pri želvah, tako kot pri drugih plazilcih, določajo okoljski dejavniki, v največji meri temperatura tal, v katera odlagajo jajca. Pri višjih inkubacijskih temperaturah se bodo pri želvah izlegle samice, pri nižjih pa iz želvjega jajca na dan pokuka samec. Zviševanje povprečne globalne temperature, ki vpliva tudi na segrevanje tal, povzroča skrb. In sicer, da bo segrevanje vodilo v spolno neenakomerne, pretežno samičje populacije. Hkrati je iz preteklih opažanj znano, da so višje temperature inkubacije jajc povezane z višjo smrtnostjo želvjih zarodkov.

Znanstvenice in znanstveniki so preučili podatke o 64 gnezdiščih sedmih vrst morskih želv po svetu. Podatke o številčnem razmerju med spoloma ob izvalitvi so iskali v znanstvenih člankih podatkovne zbirke Web of Science. Nadalje so podatke o segrevanju ozračja za obdobje med januarjem 1960 in decembrom 2022 pridobili z ameriškega Nacionalnega instituta za atmosferske raziskave. Izračunali so dvig povprečne mesečne temperature zraka v obdobju gnezdenja za izbrano obdobje dvainšestdesetih let.

S statistično analizo so ugotovili, da na globalni ravni med spremenljivkama številčnega razmerja med spoloma ob izvalitvi in segrevanjem ozračja ne obstaja statistično značilna korelacija. V gnezdiščih, za katera je bilo značilno najvišje segrevanje, se ni vedno izleglo več samic. Tudi pri izračunu korelacije za posamezne vrste ni bilo statistično značilnih ugotovitev. Na nekaterih območjih, recimo Deviških otokih, je bilo že pred šestdesetimi leti številčno razmerje med spoloma prave karete ob izvalitvi nagnjeno k samicam. V drugih primerih, kot sta avstralski otok Raine in tajvanski Vanan, pa se je razmerje med spoloma orjaške črepahe spreminjalo sočasno s segrevanjem ozračja. 

Nezmožnost raziskovalne skupine, da bi ugotovila splošni trend vpliva segrevanja ozračja na spreminjanje spolnega razmerja ob izvalitvi želv, lahko pripišemo več vzrokom. Pri številčnem razmerju med spoloma morskih želv ob izvalitvi je namreč treba upoštevati razlike tako med vrstami kot populacijami, kar so prepoznali tudi v študiji. Že oddaljena gnezdišča iste vrste se med populacijami razlikujejo: glavata kareta gnezdi tako v Sredozemlju kot na obalah Brazilije – slednja se segreva najpočasneje, prvo pa najhitreje.

Pri poskusu napovedi trendov je prav tako pomembno upoštevati sposobnost prilagoditve morskih želv na segrevanje ozračja. Pri nekaterih vrstah smo že zabeležili spreminjanje gnezdilnega vedenja – za odlaganje jajc izbirajo bolj senčne lege. Vseeno raziskovalna skupina predlaga, da je gnezdišča na območjih hitrejšega segrevanja – v raziskavi so pokazali, da so to gnezdišča zmernih geografskih širin - smiselno prednostno ohranjati in omiliti spreminjanje inkubacijskih pogojev želvjih jajc. 

Z želvami se ni izlegla Klara.

Vir naslovne slike: NPS Climate Change Response