Tvegano obnašanje ptičje mladine

Človeška dejavnost lahko za divje živali predstavlja precejšnjo nevarnost – včasih pa tudi mikavno priložnost. Nekatere morske ptice denimo redno spremljajo ribiške ladje, da bi si želodce napolnile z ribjo vabo in odvrženo drobovino – čeprav jim ob tem nenehno preti, da postanejo del prilova. Britansko-francoska raziskovalna skupina je v članku, objavljenem v reviji Proceedings B Londonske kraljeve družbe, pokazala, da starost, spol in osebnost posameznih albatrosov vplivajo na pogostost in trajanje obiskovanja ribiških ladij. 

Znanstveniki in znanstvenice so v raziskavo vključili več kot 400 klateških in amsterdamskih albatrosov, ki naseljujejo okolico otočij Crozet, Kerguelen in Amsterdam v jugozahodnem Indijskem oceanu. Sledenje in obročkanje albatrosov na tem območju poteka že desetletja – raziskovalna skupina je imela tako za vsako posamezno žival na voljo podatke o starosti in spolu. Albatrosom s Crozetovih otokov so zadnjih deset let določili tudi osebnostni tip, ki je pri albatrosih skozi življenje bolj ali manj stalen. Na podlagi burnosti odziva na človeškega vsiljivca ob gnezdu so jih označili za sramežljive, zmerne ali drzne. 

Vsaka ptica je bila opremljena z GPS sledilnikom, ki je dve leti neprestano sporočal podatke o lokaciji. Dobljene koordinate je raziskovalna skupina primerjala z geografskimi legami ribiških in ostalih ladij ter določila, kdaj in kako dolgo so se določeni albatrosi zadrževali v okolici plovil.

Albatrosom ob obiskovanju ribiških ladij ne grozi zgolj, da se bodo zapletli v ribiške mreže, temveč tudi, da jih bodo izrinili njihovi vrstniki. Do odvrženega drobovja in vab se najhitreje prigrebejo večji in bolj neustrašni osebki – po pričakovanju raziskovalne skupine so ladje tako največkrat poiskali samci ter bolj drzne samice. Sramežljive samice so se plovil večinoma izogibale. Sramežljivi samci so ladje sicer obiskali približno enako pogosto kot njihovi bolj drzni kolegi, vendar so porabili več časa, da so prišli na vrsto za malico. Ob plovilih so se posledično zadrževali najdlje.

Juvenilni albatrosi so bili do ladij sicer nekoliko radovedni, vendar med njimi niso razlikovali – ribiška in neribiška plovila so obiskovali enako pogosto. V prvih petnajstih letih življenja je zanimanje za ribiške ladje med osebki postopoma naraščalo – medtem ko je interes za ostala plovila skoraj povsem izginil.

Odrasli albatrosi so ribiške ladje redno obiskovali vse do pozne starosti, ko je njihovo zanimanje za človeške navtične stvaritve ponovno upadlo. Avtorji in avtorice raziskave so ponudili dve razlagi za to opažanje. Morda betežni ptičji starčki preprosto niso bili več sposobni tekmovati z mlajšimi osebki – ali pa so do starosti prileteli zgolj tisti albatrosi, ki so bili dovolj previdni in pametni, da so se ribiških ladij čim bolj izogibali.

Med sramežljive albatrose sodi Bronja.

Naslovna slika: https://pixabay.com/illustrations/albatross-sea-bird-large-flying-5853481/