Urbano valjenje

... urbano valjenje jajc ...

Vse več človeške populacije se preseljuje v urbana okolja, kjer si prostor delimo tudi s številnimi živalskimi vrstami. Mednarodna raziskovalna skupina se je vprašala, kako se obdobje valjenja jajc pri velikih sinicah, ki gnezdijo v mestu, razlikuje od obdobja valjenja tistih, ki prebivajo v gozdu. Ugotovila je, da mestne ptice pogosteje prilagajajo svoja vedenja glede na zunanjo temperaturo, njihova jajca pa ohranjajo podobno temperaturo kot tista, ki jih valijo gozdne ptice.

Raziskovalna skupina je primerjala ptice v francoskem mestu Niort s pticami v bližnjem manj obljudenem gozdu. Opazovala je 10 gozdnih in 14 mestnih gnezd. Raziskovalci so v gnezda namestili senzorje za merjenje temperature gnezda in jajc. Senzor za temperaturo jajc so skrili v umetno, 3D-natisnjeno jajce s termistorjem. Umetno jajce je tako, podobno kot se dogaja v pravih jajcih, ohranjalo temperaturo tudi, kadar samica ni gnezdila. Poleg tega je imelo kar se da podobno barvo in teksturo kot preostala jajca v gnezdu. A v njem se ni razvijal ptiček, temveč so se zbirali podatki o temperaturi jajc. Iz podatkov o temperaturi so raziskovalci izpeljali tudi podatke o vedenju samice; ali je bila prisotna v gnezdu ali ne. Ob opazovanju posnetkov so lahko ugotovili, da če se je temperatura gnezda znižala za eno in pol stopinje Celzija ali več in je to stanje trajalo vsaj štiri minute, samica ni bila prisotna v gnezdu.

S senzorji so torej spremljali temperaturo jajc in gnezda ter odsotnost oziroma prisotnost samice, ki je valila jajca. Ugotovili so, da samice v urbanih okoljih na dan preživijo zunaj gnezda 2,7 ure, gozdne ptice pa 3,6 ure. Ob tem zadnje iskanje hrane vsak dan opravijo pozneje kot gozdne ptice. Čeprav so urbane ptice gnezdile več časa na dan, so bila njihova jajca izpostavljena rahlo večji variabilnosti v temperaturi. Raziskovalna skupina ni opazila sprememb v uspešnosti izvalitve potomcev med urbanimi in gozdnimi gnezdi. 

Za urbana območja so značilni večje razlike v mikroklimi, zvočno in svetlobno onesnaženje ter človeška aktivnost. Vse to lahko vpliva na fiziologijo, vedenje in sposobnost prilagajanja živali, s katerimi si delimo prostor. Raziskovalna skupina je ugotovila, da bodo potrebne dodatne raziskave gnezditvene ekologije ptic in njihovega reprodukcijskega uspeha. 

Vir fotografije: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Parus_major_adult_female_march_2007_copenhagen_denmark.jpg