V dar urbanim opraševalcem

Francoska raziskovalna skupina je v članku revije Basic and Applied Ecology pred kratkim predstavila vpliv suše na okrasne urbane rastline in posledično opraševalce. 

Vse vidnejši je globalni trend upadanja opraševalcev iz skupin metuljev, divjih čebel in muh. Pretekle raziskave kažejo, da imajo mesta tako negativen vpliv na opraševalce zaradi povišanih temperatur in izgube habitatov, kot tudi pozitiven vpliv, saj je rastlinstvo, ki je vir hrane opraševalcev, v mestih lahko bolj raznoliko. Poleg tega je v mestih znatno manjša tudi uporaba pesticidov. Zato je pri načrtovanju mest prihodnosti pomembno vključiti tudi večje površine zatočišč za opraševalce. 

Raziskovalno skupino je zanimalo, kako se okrasne rastline odzivajo na sušo, ki je zaradi podnebnih sprememb tudi v urbanih okoljih vedno bolj pogosta oziroma izrazita. S tem namenom so v nadzorovanem okolju rastlinjakov merili spremenljivke osmih različnih vrst okrasnih rastlin, ki se pogosto sadijo na zelenih mestnih površinah v Franciji.

V raziskavi so primerjali rastline kontrolne skupine, v kateri so bile rastline podvržene ugodnim pogojem zalivanja, s tistimi, ki so uspevale v sušnih razmerah, torej so prejele manjšo količino vode in so bile manj pogosto zalite. Pri tem so merili več lastnosti rastlin, kot so višina rastlin in število cvetnih enot, količina cvetnega prahu in nektarja ter interakcije rastlin z opraševalci. Slednje so opazovali tako, da so šteli posamezne obiske opraševalcev na cvetnih enotah.

Študija je pokazala, da se posamezne vrste med seboj razlikujejo po količini proizvedenega cvetnega prahu in nektarja, ki so ga rastline proizvedle v sušnih razmerah. Suša je vplivala na morfološke lastnosti rastlin: v povprečju se je višina rastlin zmanjšala za 28 odstotkov, za 35 odstotkov se je zmanjšala površina cvetov, medtem ko se je število cvetnih enot zmanjšalo za kar 58 odstokov. Eno cvetno enoto predstavlja en ali več cvetov, ki jih opraševalec lahko doseže brez letenja.

V raziskavo vključene rastline so bile privlačne za različne tipe opraševalcev, predvsem glede na njihovo število cvetnih enot, koncentracijo sladkorja v nektarju in globino medovnikov oziroma nektárijev. Najpogosteje so cvetove rastlin obiskali predstavniki kožekrilcev, kamor spadajo tudi čebele in čmrlji.

Suša je najbolj vplivala na morfološke lastnosti navadnega ožepka in vrsto kadulje, medtem ko sta bili na sušo najbolj odporni vrsta okrasne gavre in vrtna verbena. Rezultati raziskave nudijo dragocene informacije za upravljavce zelenih urbanih površin. Raziskava namreč podaja smernice za zasaditev rastlin, ki bodo najbolj primerne za prilagoditev na podnebne spremembe v prihodnosti.