Varčevanje na življenjih

Skupina inženirjev in inženirk z Moskovske univerze za strojništvo je uspela na ruski kopiji Kickstarterja, Boomstarterju, zbrati več kot 22.000 evrov za izstrelitev mirkosatelita Majak. Tega nameravajo kot del tovora rakete Sojuz-2, ki bo iztreljena poleti, utiriti v sončno sinhrono orbito, kjer naj bi služil kot najsvetlejša zvezda na nebu. To nameravajo doseči tako, da bo Majak v vesolju razprostrl zložljivo piramido, ki bo odbijala sončno svetlobo.

V maniri večine množično financiranih projektov bo podpornikom projekta na voljo tudi kaj drugega kot samo mobilna aplikacija za spremljanje zvezde. Projekt v glavnem prikazuje, da pošiljanje tehnologije v vesolje ni več ekskluzivna domena velesil in megakorporacij, ampak tudi hipsterjev.

Kljub že izrabljenemu marketingu, ki je značilen za množično financiranje, pa ima projekt mikrosatelita Majak tudi svoje znanstvene cilje. Piramida za odbijanje sončnih žarkov na srečo ne bo ostala večno na nebu. Ker je v nizki zemeljski orbiti še vedno prisotno malo zraka, bo z njo preizkušen tudi način zaviranja satelitov in njihovo iztirjanje brez uporabe potisnikov.

V nadaljevanju današnjih znanstvenih novic pa še o ugotovitvah raziskave, ki je preučevala povezavo med dohodkovno neenakostjo in sredstvih za socialno zaščito ter umrljivostjo prebivalstva. Izvedli so jo na Univerzi Northeastern v Bostonu in objavili v strokovni reviji Preventive Medicine.

Analize so pokazale, da 250 dolarjev na osebo, ki jih vlada letno nameni socialni zaščiti, pomeni 3 odstotke nižjo verjetnost za smrt iz kateregakoli vzroka. Preučevali so tudi povezavo s šestimi najpogostejšimi vzroki smrti pri odraslih, in sicer koronarno bolezenijo srca, možgansko kapjo, rakom črevesa, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, diabetesom in zunanjimi vzroki smrti.

Večja sredstva za socialno varstvo bi izmed posameznih vzrokov smrti najbolj izrazito zmanjšala smrt zaradi koronarne srčne bolezni. Ugotovili so namreč, da bi 250 dolarjev na prebivalca na leto znižalo verjetnost smrti zaradi koronarne bolezni srca za dober odstotek in pol. Enaka vsota, vložena v izobraževanje, bi to verjetnost znižala za skoraj en odstotek. Pokazali so tudi povezavo z znižano smrtnostjo zaradi diabetesa in zunanjih vzrokov, ki vključujejo tudi samomore.

Nižja umrljivost zaradi večjih izdatkov za socialo je primerljiva s stroški uspešnega zdravljenja visokega pritiska ali holesterola z zdravili. Analiza neenakosti med bogatimi in revnimi pa je pozkazala, da je večja neenakost povezana s krajšo življenjsko dobo populacije.

Gre za najbolj temeljito študijo na to temo doslej, v kateri so analizirali podatke 430 tisoč posameznikov iz projekta Nation Longitudinal Mortality Study, ki je udeležencem sledila več kot desetletje. To jim je omogočilo, da so se poslužili metod, ki so značilne za ekonomske analize, a so redko uporabljene v študijah v javnem zdravju. Tako so se dokopali do trdnejših dokazov za vzročno-posledično povezavo med spremenljivkami.

O financiranju manj in bolj smislenih zamisli sva poročala Jaka in Maja.