Večjezikovni ZbritOFF

Pri ljudeh, ki govorijo več jezikov, materni jezik zaseda posebno mesto v srcu. Vendar pa, kot razkrivamo v današnjem Znanstvenem britOFFu, morda zaseda tudi posebno mesto v možganih. Predstavljamo študijo, objavljeno v reviji Cerebral Cortex, kjer se je raziskovalna skupina osredotočila na merjenje možganske aktivnosti poliglotov in poliglotk.

 

Raziskovalke in raziskovalci so v poskusu opazovali 34 oseb, ki zase trdijo, da obvladajo vsaj pet jezikov. Udeleženci so najprej ocenili svoje zmožnosti govorjenja in pisanja ter bralnega in slušnega razumevanja za vsak jezik posebej. Glede na te ocene je raziskovalna skupina vsaki udeleženki dodelila osem različnih jezikov. Prvi jezik je bila materinščina. Drugega je večina sodelujočih obvladala skoraj tako dobro kot materni jezik, tretjega malo slabše in četrtega najslabše. Preostalih štirih jezikov udeleženci niso poznali. Dva izmed njih sta bila sorodna jezikom, ki so jih obvladali, dva pa ne.

 

Raziskovalna skupina je v začetku poskusa vsakemu udeležencu locirala možgansko omrežje, povezano z jezikom. Udeleženke poskusa so nato poslušale kratke posnetke bodisi zgodb iz Biblije bodisi odlomkov zgodbe Alica v čudežni deželi v poprej opisanih osmih jezikih. Medtem je raziskovalna skupina s funkcijsko magnetno resonanco merila spremembe v oksigenaciji krvi v možganskih regijah za jezik, kar je bilo vidno kot nihanje v intenzivnosti posnetka opazovanega predela možganov. Spremembe je skupina interpretirala kot aktivnost v možganskih omrežjih, povezanih z jezikom.

 

Raziskovalna skupina je opazila, da je poslušanje bolj znanega tujega jezika izzvalo večjo možgansko aktivnost kot poslušanje manj znanega. Presenetljivo pa je aktivnost pri poslušanju maternega jezika zopet padla, a le pri poslušanju odlomkov iz Biblije. Raziskovalna skupina ugiba, da je do razlike med aktivnostjo ob poslušanju dveh besedil prišlo zaradi razlik v njuni kompleksnosti, torej številu redkejših besed ali zapletenosti stavčnih struktur. 

 

Raziskovalke in raziskovalci so prav tako izmerili možgansko aktivnost ob poslušanju neznanih jezikov. Tu so večjo aktivnost opazovanega možganskega omrežja izzvali jeziki, sorodni tistim, ki ji poliglot pozna. Aktivnost je bila pri nesorodnih jezikih torej manjša.

 

Študija ponudi dve možni razlagi za opisane rezultate. Prva navaja, da se ob poslušanju tujih jezikov aktivirajo poleg njim specifičnih omrežij tudi omrežja, povezana z materinščino, ne pa obratno. To bi razložilo padec možganske aktivnosti pri maternem jeziku, ne bi pa razjasnilo razlike v aktivnosti med sorodnimi in nesorodnimi neznanimi jeziki. Druga razlaga se opira na rezultate predhodnih raziskav, ki so pokazale, da jezik izzove različne vrste miselnih aktivnosti. Oseba s slabšim znanjem jezika bo pozornost posvetila zgolj njegovim zvočnim vidikom, pri boljšem znanju pa tudi leksičnim, strukturnim in pomenskim. 

 

V angleščini prebrano študijo je v slovenščini opisala vajenka Boža.

 

 

Naslovna slika je kolaž iz gradiva v javni domeni.