Vesolje je postalo večje

Ocenjuje se, da na Zemlji prebiva okoli en bilijon, oziroma deset na dvanajsto, različnih vrst organizmov, v kar so všteti evkarionti, bakterije in arheje.

Takšno oceno podajata avtorja raziskave Kenneth Locey in Jay Lennon z univerze v Indiani. Število na Zemlji živečih organizmov sta dobila iz računskih modelov, ki se že dolgo uporabljajo za predvidevanje števila večjih organizmov. Z rahlo prireditvijo enačbe sta s pomočjo dostopnih podatkov izračunala še količino mikroorganizmov. V raziskavo so bili vključeni podatki o mikrobni diverziteti, njihovi koncentraciji v določenem okolju in druge vrednosti o pojavnosti mikrobov s celega sveta.

Glede na to, da je trenutno zabeleženih okoli 10 milijonov različnih vrst mikrobov, sklepajo, da poznamo le okoli tisočinko odstotka vseh vrst. Področje odkrivanja novih vrst mikroorganizmov je tako praktično neskončno in težko si predstavljamo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko klasificirali vse.

Astrofiziki z univerze Princeton so razvili popolnoma avtomatizirano metodo potrjevanja obstoja eksoplanetov, ki jih je zaznal vesoljski teleskop Kepler. Z objavo članka v reviji Astrophysical Journal so tako povečali seznam potrjenih eksoplanetov za več kot 1200 primerkov, kar je s petdesetimi odstotki največje povečanje do zdaj. V prosto dostopni knjižnici Vespa za jezik Python so avtomatizirali metodo iskanja lažnih potrditev eksoplanetov.

Vesoljsko plovilo Kepler odkriva eksoplanete tako, da opazuje svetlost zvezd. Če zvezda za kratek čas komaj opazno mrkne, lahko sklepamo, da je med nami in zvezdo prešel planet in prekril del ploskvice zvezde. Iz frekventnosti tega dogodka, časa prehoda planeta, spremembe svetlobne magnitude in drugih izmerjenih veličin je možno z osnovnimi fizikalnimi zakoni izračunati, približno kakšen naj bi bil planet, ki ga iščemo.

Sama zaznava večkratnih mrkov zvezd pa ni dovolj, da lahko trdimo, da gre za eksoplanet. Primeri lažnih kandidatov za eksoplanete so sistemi z dvema ali več zvezdami, kjer se svetlobna magnituda zmanjša, ko ena zvezda zakrije drugo. Iz tega lahko napačno sklepamo, da v sistemu zelo blizu zvezde kroži planet v velikosti Jupitra.

Omenjena knjižnica Vespa preverja kandidate za eksoplanete tako, da analizira svetlobni signal in s preračuni in simulacijami preverja hipoteze, ali gre za lažni primer eksoplaneta. Kot potrjeni kandidati so bili na seznam zapisani eksoplaneti, za katere obstaja 99-odstotna zanesljivost, da niso lažni primeri.

Vrste organizmov in eksoplanete sva avtomatizirano štela Arne in Jaka.