Vse se začne na p

Ste se kdaj vprašali, kako bi lahko z dodatkom paradižnika v svoji prehrani spremenili svojo mikrobioto in ali smo si prašiči in ljudje res tako podobni?

Na te dve vprašanji so poskušali odgovoriti ameriški raziskovalci in raziskovalke v reviji Microbiology Spectrum. Mikrobioto predstavljajo vsi mikroorganizmi, ki naseljujejo določeno okolje – v dotičnem članku to okolje predstavlja črevesje. Zaradi podobnosti človeških in prašičjih prebavil ter sestave mikroorganizmov v njih so si v članku za modelni organizem izbrali mlade prašiče.

Paradižnik predstavlja približno dvaindvajset odstotkov vnosa zelenjave v prehrani zahodne populacije. Je tudi bogat vir osnovnih hranil, kot so na primer vitamina A in C, vlaknine, likopen, flavonoidi in fenolne kisline. V prejšnjih raziskavah, opravljenih na miših, so dognali, da je lahko uživanje paradižnika povezano z zaščito pred različnimi kroničnimi boleznimi, čeprav vzročnost o mehanizmu delovanja ni dobro razumljena.

Deset kontrolnih mladih prašičev so hranili s standardno dieto, deset drugih mladih prašičev pa je imelo v standardno dieto vključenih še deset odstotkov liofiliziranih paradižnikov. Količine vlaknine, sladkorja, beljakovin, maščob in kalorij so bile pri obeh dietah enake. Populaciji prašičev sta živeli ločeno, raziskovalci in raziskovalke, ki so vodili študijo, pa so z mladimi prašiči preživeli čim manj časa. To so opisali kot vrsto previdnostnih ukrepov, ki zagotavljajo, da bi lahko morebitne spremembe mikrobioma res pripisali kemičnim spojinam v paradižnikih.

Mikrobiom oziroma življenjski prostor mikrobiote je bil pri mladih prašičih vzorčen z rektalnimi brisi, in sicer trikrat: začetni, sedmi in zadnji, torej štirinajsti dan diete. Po odvzemu brisov so vzorce, v vseh je prisotna DNA, analizirali s sekvenciranjem mikrobne DNA in nadalje z drugimi metagenomskimi tehnikami opravili analizo. Z metagenomiko lahko preučujemo in analiziramo zaporedje genskega materiala iz kompleksnih bioloških vzorcev z molekularnimi metodami brez predhodne gojitve mikrobov v laboratoriju.

Rezultati so pokazali dve glavni spremembi v mikrobiomu prašičev, hranjenih s prehrano z dodatkom paradižnika – povečala se je raznolikost vrst mikroorganizmov v črevesju in koncentracija dveh vrst bakterij, ki sta najpogostejši v mikrobiomu sesalcev. To sta vrsta Bacteroidota, bolj znana kot Bacteroidetes, in vrsta Bacillota, bolj znana pod imenom Firmicutes. Prisotnost obeh vrst bakterij povezujemo z zdravim črevesjem, medtem ko odsotnost kaže na večjo možnost za pojav debelosti.

Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da sta dva tedna uživanja hrane, obogatene z dodatkom paradižnikov, pri mladih prašičih povečala raznolikost črevesnih mikroorganizmov v smer ugodnejšega profila. Zatorej vedno pojejte svojo paradižnikovo solato do konca, saj lahko te rezultati interpretiramo kot pozitivne za človeško telo.

Več pomidorov bo od danes naprej jedla Jana.