Zakaj še vedno poslušamo dolgočasna predavanja?

Študija ameriške raziskovalne skupine, objavljena v reviji Science, je razkrila, da je tradicionalna oblika predavanj še vedno najpogostejši način poučevanja na ameriških in kanadskih univerzah.

V zadnjih letih se je nabralo veliko dokazov, ki kažejo, da je tradicionalna oblika predavanj, na katerih profesor predava večji skupini študentov, ena izmed najmanj učinkovitih metod poučevanja. Za veliko boljše so se izkazale bolj aktivne metode, pri katerih je poudarek na delu v skupinah in medsebojnem diskurzu. Bolj aktivne metode ne izboljšajo samo sposobnosti učenja študentov, ampak tudi njihov odnos do predmeta.

V opazovalni študiji so ameriški raziskovalci analizirali 2008 predavanj 548 različnih predavateljev naravoslovnih predmetov. Analiza je potekala tako, da so raziskovalci večkrat obiskali predavanja pri določenem predmetu in v dvominutnih intervalih dokumentirali, kaj počne predavatelj in kaj študentje. Zanimalo jih je, koliko časa predavatelj govori, postavlja vprašanja, piše na tablo in tako naprej ter koliko časa študentje poslušajo, pišejo, delajo v skupini, rešujejo naloge in podobno.

Na podlagi pridobljenih rezultatov so predavanja razdelili v tri večje skupine. V prvi skupini so didaktična predavanja, pri katerih profesor vsaj 80 odstotkov časa nameni razlaganju snovi. Takšnih je bilo kar 55 odstotkov vseh predavanj. V drugi skupini so interaktivna predavanja, pri katerih profesor svoje poučevanje popestri s kratkimi kvizi in delom v skupini. Takšnih je bilo 27 odstotkov vseh predavanj. V tretji skupini pa so predavanja, pri katerih različne oblike dela v skupini predstavljajo velik delež celotnega predavanja. Takšnih je bilo samo 18 odstotkov.

Glavni zaključek študije je, da je tradicionalna oblika predavanj še vedno najpogostejša, kljub dokazom o njeni neučinkovitosti. Avtorji poudarjajo, da delo v manjših skupinah samo po sebi še ne zagotovi večje kvalitete pouka. Predlagajo, da univerze na različne načine spodbudijo svoje profesorje k prekinitvi statusa quo. Predlagajo tudi, naj bodoče profesorje že tekom njihovega študija naučijo uporabljati novejše tehnike poučevanja.