Zatiranje malarije in industrijsko kloniranje

V prvi polovici prihodnjega leta bo kitajska znanost naredila nov preboj na področju kloniranja: v Tjandžinu, mestu na severnem Kitajskem, bodo odprli nov komercialni obrat za kloniranje živali. Ta nastaja v sklopu 30 milijonov evrov vrednega projekta, vanj pa so vključena podjetja in inštituti iz Kitajske in Južne Koreje.

Tovarna ne bo prva svoje vrste, bo pa zagotovo največja doslej. Znanstveniki načrtujejo, da bodo letno proizvedli 100.000 prvovrstnih kravjih zarodkov, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje po govedini na Kitajskem. Sčasoma želijo proizvodnjo povečati na 1 milijon zarodkov letno.

Vendar cilj projekta ni le ustvarjanje dobička. Sodelujoči znanstveniki so predstavitev načrtov pospremili z navdušenimi besedami, da bi s kloniranjem v laboratorijih lahko reševali tudi ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ukvarjali naj bi se tudi z vzrejo dirkalnih konj, reševalnih psov ter ljubljenčkov.

Raziskovalna skupina iz univerze v Kaliforniji je ustvarila komarje, ki ne morejo prenašati malarije, to lastnost pa prenašajo na potomce. Izpust velike količine takih komarjev bi lahko spremenil celotno njihovo populacijo in povsem izbrisal nekatere od najpogostejših nalezljivih bolezni.

Močno orožje proti malariji, ki so ga ustvarili, izkorišča lastnosti genetskega sistema CRISPR/Cas9. Ta najprej poškoduje določen odsek komarjeve DNK, kar želi poškodovana celica popraviti s podvojitvijo nasprotne verige DNK, ki vsebuje pravilno sekvenco. Vendar pa genetski sistem CRISPR/Cas9 celico prelisiči v njegovo podvojitev, saj je zelo podoben pravilni DNK, vsebuje pa različne gene za odpornost proti malariji. Tako ti postanejo del genoma komarja in se prenesejo še na drugo kopijo istega kromosoma, kar omogoči njihovo zanesljivo dedovanje.

Kljub temu da je do izpusta na ta način genetsko spremenjenih komarjev še daleč, pa znanstvena skupnost že razmišlja o posledicah, ki bi zelo spremenile svet. Malarije, ki letno okuži okoli 200 tisoč ljudi, namreč več ne bi bilo. Poleg tega pa bi lahko s podobnim genskim sistemom nadzorovali tudi invazivne vrste in odstranili odpornost na herbicide in pesticide.

Z genskim materialom sta vas založila Maja in vajenec Jošt.