Zlovešče širjenje toksičnih cianobakterij

Skupina francoskih in švicarskih znanstvenikov in znanstvenic je v reviji Nature Ecology & Evolution predstavila izsledke nedavno izvedene raziskave. V desetih sladkovodnih jezerih v okolici Alp so preučevali spreminjanje števila različnih cianobakterij v zadnjih 100 letih. Ugotovili so, da se je regionalno povečalo število cianobakterijskih vrst, lokalno pa zmanjšala celokupna biodiverziteta v jezerih.

Cianobakterije so skupina fotosintetskih bakterij, od katerih nekatere predstavnice, čeprav redke, tvorijo toksine. Problem nastane ob onesnaženju voda in ob posledičnem pojavu cvetenja, kjer pogosto dominirajo toksične vrste cianobakterij. K spremembam v sestavi mikrobne skupnosti so najbolj pripomogle predvsem spremembe podnebja in evtrofikacija, to je onesnaženje jezer zaradi dotoka anorganskih hranil.

Visoke koncentracije hranil pogosto povzročijo cvetenje jezera, na metabolizem organizmov pa naj bi vplivale tudi višje povprečne letne temperature. Segrevanje temperature vode namreč ovira pogostnost mešanja jezerske vode in posledično zmanjšuje kroženje.

K prevladi cianobakterij nad evkariontskimi fotosintetskimi organizmi so pripomogle tudi specifične lastnosti teh bakterij, kot sta naprimer sposobnost regulacije svoje plovnosti in potovanja po vodnem stolpcu. Zmožne so tudi hitre rasti in uspevanja pri manjših količinah svetlobe. Cianobakterijsko cvetenje ustvarja tudi neugodno okolje za ostale prisotne organizme, saj povzroči pomanjkanje svetlobe in kisika.

Spremembe v sestavi mikrobnih agregatov skozi čas so slabše poznane, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o sestavi mikrobne skupnosti v določenih časovnih obdobjih v posameznih regijah. Da bi raziskali to področje ter preučili sestavo in spreminjanje skupnosti cianobakterij v posameznem jezeru v določenem obdobju, so raziskovalci vzorčili sediment z dna jezera. Radiometrično so s pomočjo izotopov določili starost sedimenta na posamezni globini ter izolirali in določili zaporedja DNA organizmov, prisotnih v sedimentu. Tako so ocenili skozi čas nastale spremembe v prisotnosti posameznih vrst planktona, vključno s cianobakterijami.

V povprečju naj bi se v zadnjem stoletju v vsakem od preučevanih jezer pojavilo preko 25 novih cianobakterijskih vrst. Za porast podobnosti med cianobakterijskimi skupnostmi v jezerih so krive predvsem bakterije iz redov Chroococcales, Nostocales in Oscillatoriales, ki so se razmnožile in razširile v nova jezera. V teh redovih so prisotne predvsem bakterije, ki lahko tvorijo kolonije, toksine in povzročajo cvetenje.

Upravičeno se bojimo, da klimatske spremembe in postopno onesnaževanje ustvarjajo priložnost za prevlado nekaterih bakterijskih vrst. V prihodnosti bo treba pridobiti več znanja o nekdanji biodiverziteti in raziskati spreminjanje sestave cianobakterijskih skupnosti v celotni Evropi.

Plavanje v onesnaženih jezerih ne mika vajenke Nataše.