Shod za znanost: Proti razvrednotenju raziskovalne dejavnosti

V sredo, 6. aprila, so se na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani na že četrtem shodu za znanost zbrali predstavniki univerz, znanstvenice, akademiki, študentke in mladi raziskovalci pod geslom: »proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti«. S shodom so želeli opozoriti na drobljenje visokošolskega in raziskovalnega prostora, ki je posledica nedavnih odločitev vlade o ustanavljanju in financiranju novih javnih inštitutov in visokošolskih zavodov. Ustanavljanje naj bi po besedah govornikov protesta potekalo netransparentno, brez širše strokovne presoje in upoštevanja kriterijev kakovosti

Poslanci so namreč pred kratkim sprejeli zakon o Pomurski akademsko znanstveni uniji, krajše PAZU. Združenje, ustanovljeno leta 2003 in s skupno okoli 200 akademiki, znanstveniki in umetniki, je dobilo institucionalno ureditev in s tem tudi proračunsko financiranje. Zagotovili so jim sto tisoč evrov letnega proračunskega denarja. Organizatorji in udeleženke shoda opozarjajo, da naj bi se nekatere opredeljene naloge PAZU prekrivale z nalogami, ki jih že izvaja SAZU. Ob dilemi podvajanja nalog v SAZU zastavljajo še vprašanje primernosti porabe proračunskih sredstev. Prejšnji teden je vlada ustanovila tudi nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo v Novem mestu, v prihodnje pa namerava obravnavati odlok, s katerim bi novomeško fakulteto za industrijski inženiring preoblikovali iz zasebnega v javni zavod. 

Po besedah protestnic in protestnikov pri ustanavljanju omenjenih zavodov ne gre le za sporne hitre postopke ustanavljanja, ki ne ustrezajo ustaljenim standardom, temveč je težava tudi politično vmešavanje v delovanje zavodov in politično kadrovanje. Vlada je za vršilca dolžnosti direktorja javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto, imenovala Boruta Rončevića, ki je bil sicer direktor direktorata za visoko šolstvo v času druge Janševe vlade. Prav tako je prejemnik koncesije za študij Mediji in novinarstvo na provladni Fakulteti za medije in solastnik agencije Parsifal, ki meri javno mnenje tudi za televizijo Nova24. Vlada tako iz že obstoječih zavodov in fakultet, med drugim tudi Fakultete za informacijske študije, ustanavlja javno univerzo, kateri bo v prihodnjih dveh letih namenila več kot pet milijonov evrov javnega denarja.

Zagovorniki ustanavljanja regijskih akademij se sklicujejo na nujnost ustanavljanja zavodov, kot sta PAZU in Rudolfovo, saj naj bi prispevala k dvigu kvalitete in razvoju izobrazbeno podhranjenih regij, kot sta dolenjska in pomurska regija. Organizatorji shoda sicer ne nasprotujejo regionalizaciji, vendar opozarjajo na razdrobljenost znanstvenega prostora znotraj države in s tem slabljenje konkurenčnosti z univerzami v mednarodnem prostoru. Najbolj jih skrbita nesmotrno financiranje teh univerz in vprašljiva kvaliteta izobraževalnih in inovacijskih programov.

Prvi je na shodu prevzel besedo predsednik rektorske konference in rektor Univerze v Ljubljani, profesor Gregor Majdič. Izrazil je zaskbljenost glede aktualnega ustanavljanja raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih fakultet brez ustreznih analiz, mimo ustaljenih postopkov in tudi mimo zakonsko predpisanih pogojev. Izpostavil je tudi dejstvo, da je Slovenija med članicami Evropske unije država, ki vlaga najmanjši delež javnih sredstev v razvoj in visoko šolstvo in da si prav zato ne moremo privoščiti neracionalnega in neodgovornega ravnanja z javnimi sredstvi.

Shoda se je udeležil tudi Rektor Univerze v Novi Gorici, Boštjan Golob, in izrazil skrb ob implementaciji zakona znanstvenoraziskovalne dejavnosti, saj ne verjame, da bodo sredstva namenjena smiselnemu in enakomernemu razvoju raziskovalne dejavnosti. Prav tako je trenutno in bodočo vlado opozoril, da štiri mesece po sprejetju zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti znanstveniki in znanstvenice še vedno ne vedo, kakšna sredstva bodo prejeli za delo v letošnjem letu iz naslova stabilnega financiranja.

V nadaljevanju je predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in direktor kemijskega inštituta Gregor Anderluh izpostavil pomembnost treh ključnih strateških dokumentov, ki so bili pred kratkim sprejeti. Gre torej za nov zakon, nacionalni program visokega šolstva in raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije. Ti dokumenti naj bi izhajali iz načela, da je na področju znanosti neposredno politično odločanje nepotrebno in neustrezno, obljubljajo pa tudi povečano financiranje znanosti, ki naj bi do leta 2027 dosegla en odstotek bruto domačega proizvoda. Med drugim je pozval vlado in pristojne organe, naj ob pomembnih strateških odločitvah, kot je ustanavljanje novih akademskih inštitucij, opravijo ustrezne analize, izvedejo razprave in da naj ohranijo enake zahteve za kakovost kot za obstoječe inštitucije. V nagovoru je opomnil na pereče probleme, s katerimi se srečujejo delavci v javnih zavodih.

Izjava

Na koncu je članica organizacijskega odbora shoda za znanost in raziskovalka na ZRC SAZU Marina Lukšič Hacin poudarila, da ne nasprotujejo ustanavljanju novonastalih javnih zavodov in regionalizaciji, vendar ne morejo pristati na to, da ti nastajajo kot posledica političnih odločitev brez predhodne strokovne presoje in da gre v teh zavodih za podvajanje in prekrivanje že obstoječih programov.

Izjava

Kot luč upora in boja je profesorica Hacin z devetimi ZA-ji povzela bistvo shoda in pozvala k transparentni delitvi javnih sredstev, ureditvi plačnih nesorazmerij in poudarila pomen avtonomije znanosti. 

Prispevek je pripravila Urška.