(Bio)diverzitete OFF

V ponedeljek se je v Montréalu v Kanadi končalo zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, krajše COP15. Konferenca bi se sicer morala odviti že dve leti nazaj na Kitajskem, a se je zaradi pandemije prestavila na letošnji termin v soorganizaciji Kitajske in Kanade.

Zasedanja se je poleg skoraj 200 delegacij držav udeležila tudi slovenska delegacija z ministrstva za okolje in prostor. Glavne točke dogovora, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju v ponedeljek, je na novinarski konferenci povzel minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

IZJAVA

Izpostaviti gre predvsem dogovor o zavarovanju 30 odstotkov kopenskih in morskih površin na globalni ravni, kar po mnenju tako splošne kot strokovne javnosti dela dogovor enega najbolj ambicioznih in zato zgodovinskih. Dogovor bo imel seveda tudi finančne posledice v obliki novega finančnega sklada za biotsko raznovrstnost v okviru svetovnega sklada za okolje GEF. Finančni vidik dogovora natančneje pojasni minister Brežan.

IZJAVA

Pomemben del dogovora vključuje znatno povišanje sredstev za države v razvoju, in sicer s 5 na 20 milijard ameriških dolarjev. Kot nam pojasni glavna slovenska strokovna pogajalka, doktorica Katarina Groznik Zeiler, je bil prav to eden najtrših orehov pri pogajanjih.

IZJAVA

Ambicioznost sprejetega dogovora je kakopak pogojena z izvedbo oziroma s spremljanjem njegove izvedbe. Za namen spremljanja napredka v skladu s cilji, sprejetimi na konferenci, se je postavil tudi okvir za spremljanje, natančneje ga opiše doktorica Katarina Groznik Zeiler.

IZJAVA

Naj omenimo še to, da je tik pred sprejetjem dogovora prišlo do zapleta zaradi protesta delegacije iz Demokratične republike Kongo. Ta je poskušala blokirati dogovor zaradi nestrinjanja s financiranjem iz sklada GEF, a je predsedujoči kitajski okoljski minister kljub temu razglasil sprejetje dogovora. Kasneje je delegacija iz Konga vseeno omilila svojo opozicijo in dosegla, da so v končnem poročilu izraženi pomisleki o prerazporeditvi finančnih sredstev.

Poglejmo še v reaktorsko sredico. Ekipa z ameriškega raziskovalnega programa National Ignition Facility je sporočila, da so nedavno dosegli svoj cilj – prvi vžig fuzijskega materiala. To pomeni, da so s fuzijskim zlivanjem jeder proizvedli več energije, kot jo je laser v sistem dostavil za začetek jedrskih reakcij, čemur pravimo fuzijski vžig.

V okviru raziskave so uporabili močan curek laserske svetlobe, ki je obstrelil komoro z vodikovimi izotopi. Ob povišanih tlakih in temperaturah, kakršne najdemo v središču zvezd, so se nato jedra vodikovih izotopov zlila v nova helijeva jedra. Takšno prerazporejanje atomskih jeder pa proizvede velike količine nove toplotne energije, ki bi jo lahko izrabljali za generiranje vodne pare in kasneje električne energije. Raziskovalna ekipa navaja, da gre za prvi primer, ko so s katerokoli tehnologijo jedrskega zlivanja dosegli neto donos toplote. Naj omenimo, da je bila energija, vložena za napajanje laserjev, vseeno okoli stokrat večja od energij, udeleženih v sami jedrski reakciji.

Glede fuzijskih tehnologij sicer velja dodati, da so raziskave po okoli 70 letih še vedno precej daleč od komercialno dostopne električne energije v relevantnih količinah. Omejitve omenjenega eksperimenta so na primer v stroških in nezadostni laserski tehnologiji, ki zaenkrat onemogočajo povečanje proizvodnje na kakršnokoli komercialno raven. Podnebni znanstveniki in znanstvenice opozarjajo, da bosta večji delež k potencialnemu prehodu na nizkoogljične vire zagotovo predstavljali jedrska in obnovljiva energija. Vseeno pa lahko v naslednjem desetletju pričakujemo eksperimente, v katerih bo energijski donos dosegel vsaj desetkratnik vložene energije, na primer pri tehnologiji v okviru mednarodnega reaktorja ITER v Franciji. Vanj so Evropska unija in sodelujoče države – ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Japonska, Koreja in Rusija – že pred dokončanjem vložile več deset milijard ameriških dolarjev sredstev.

Po atomski sredici sva šarala Uroš in Luka.