Poljščine, koze in ogljik

Današnjo ZOFFo začenjamo z novico iz Združenega kraljestva. Britanska vlada je v sredo v parlamentu predstavila predlog zakona, ki zmanjšuje regulacijo uporabe cisgenih rastlin. Zakonodaja na tem področju v Veliki Britaniji trenutno še sledi strogi zakonodaji Evropske unije. Ta enakovredno obravnava transgene organizme in cisgene organizme, pridobljene s tehnologijami spreminjanja genov, kot je na primer CRISPR. Pri teh gre sicer za rastline ali živali, v katere niso vneseni geni iz nesorodnih organizmov, ampak so modificirani njihovi lastni geni – take organizme bi torej lahko pridobili z naravnim križanjem znotraj vrste. Po drugi strani v EU ni regulirana pridelava poljščin, ki so bile spremenjene z nespecifičnimi metodami mutageneze, kot je na primer radiacija, čeprav gre tu za podobne, le manj specifične spremembe kot pri tarčnem modificiranju s sistemom CRISPR.

Brexit je Veliki Britaniji omogočil samostojno odločanje o regulaciji cisgenih in transgenih organizmov. Tako je britanska vlada pripravila nov predlog zakona, ki vse cisgene rastline postavlja ob bok običajnim poljščinam, s tem pa opušča potrebo po regulaciji pridelave teh rastlin. Novi zakon naj bi po mnenju vlagateljev omogočil hitrejši razvoj poljščin, ki so odporne proti pesticidom, škodljivcem in podnebnemu stresu, z genskimi modifikacijami pa bi lahko vplivali tudi na hranilno vrednost pridelkov. Nasprotniki zakona pa poudarjajo, da zmanjšana regulacija na področju gensko spremenjenih organizmov koristi le majhnemu številu velikih korporacij, ki bi se s patentiranjem nekaterih poljščin lahko približale monopolu na trgu.

Nadaljujemo čez lužo. Prejšnji četrtek je ameriško ministrstvo za energijo predstavilo načrt za razvoj nove tehnologije za zajetje ogljikovega dioksida neposredno iz zraka. Z investicijo, vredno 3,5 milijarde dolarjev, bi omogočili gradnjo štirih objektov za zajetje ogljikovega dioksida ter vse ostale potrebne infrastrukture za transport in shrambo tega plina. Ministrstvo v načrtu ni določilo metode zajetja plina, omenili pa so možnost uporabe kemijskih postopkov, zajetja z biomaso ali zajetja v globine oceanov. Objekte naj bi začeli graditi leta 2026, ti pa naj bi začeli obratovati tri leta kasneje. Za dosego zastavljenih podnebnih ciljev vladna strategija do leta 2050 predvideva zajemanje več gigaton ogljikovega dioksida.

V preteklih dneh smo v Sloveniji potrdili prva primera opičjih koz. V obeh primerih je šlo za osebi, ki sta se nedavno vrnili iz Španije. Opičje koze so do nedavnega veljale za endemično afriško bolezen, a tokratni izbruh vendarle ni edini v zadnjih desetletjih. Posamični primeri so se nekajkrat pojavili v Združenem kraljestvu, pred leti pa se je nekoliko večji izbruh pojavil v Združenih državah Amerike kot posledica uvoza okuženih domačih živali iz Nigerije.

Virus opičjih koz se pojavlja v dveh različicah, zahodno- in srednjeafriški. Prva ima blažjo klinično sliko s smrtnostjo okrog enega odstotka, medtem ko je smrtnost srednjeafriške različice približno 10-odstotna. Vsi trenutni primeri predstavljajo okužbo z zahodnoafriško različico. Znaki bolezni so na začetku precej splošni: prisotne so vročina, bolečine v mišicah in povečane bezgavke. Po približno dveh dneh se začnejo na koži pojavljati značilni izpuščaji, ki se najprej kažejo kot madeži, kasneje pa iz njih nastanejo mehurčki, ki počijo. Na mestu mehurja se nato tvori krasta, ki potem odpade. Ko kraste odpadejo, oseba ni več kužna. 

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel opiše epidemiološko sliko: 

Izjava

Trenutno je največji izbruh v Španiji, kjer so do danes potrdili 55 primerov okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 21-dnevno karanteno za vse, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo. 

ZOFFo je pripravil Luka.