Umetno generirana Zoffa
Dogajanje v Evropskem parlamentu in Svetu EU je v prvi polovici decembra zaznamoval okvirni dogovor o aktu za pravilno rabo umetne inteligence v Evropski uniji. Namen tako imenovanega akta o umetni inteligenci je zagotoviti varovala za nenadzorovan razvoj umetne inteligence in določiti globalni standard na področju regulacije tega tehnološkega sektorja. Predlog je podprla tudi Evropska komisija, končni zakon bo v Uradnem listu EU predvidoma objavljen čez približno pet do šest mesecev.
Regulacija rabe umetne inteligence je pravno urejena glede na predviden potencial za povzročitev družbene škode na posameznem področju rabe tehnologije. Uredba prepoveduje uporabo sistemov umetne inteligence na področjih, kot so prepoznavanje čustev na delovnem mestu in v izobraževalnih ustanovah, sistem socialnega točkovanja na podlagi vedenja in osebnih lastnosti ter sistem gradnje podatkovnih baz na podlagi nenadzorovanega kategoriziranja obraznih slik s posnetkov nadzornih kamer.
Novosprejeti akt se sicer ne nanaša na sisteme, ki se uporabljajo izključno v vojaške ali obrambne namene. Enako omejitve ne veljajo za sisteme, ki se uporabljajo za znanstvene raziskave. Razmeroma ohlapna je tudi regulacija na področju biometrične identifikacije. Čeprav akt prepoveduje prepoznavo obrazov s posnetkov nadzornih kamer v realnem času, obstajajo pogoji, pod katerimi je raba omenjene tehnologije dovoljena, predvsem za policijsko rabo. Kljub temu da so ti pogoji določeni ožje, kot so si prizadevale države članice, znanstvenica Ella Jakubowska opozarja, da vseeno puščajo možnost uporabe teh sistemov za množični nadzor. Določbe pravnega akta o umetni inteligenci bodo predvidoma začele veljati postopoma v naslednjih dveh letih.
Na področju aplikativnosti metod umetne inteligence in strojnega učenja je pestro tudi na domačih tleh. Z Univerze v Novi Gorici prihaja vest, da so se programu SMASH pridružili prvi tuji podoktorski raziskovalci in raziskovalke, ki so bili izbrani na razpisu. Pri zaposlitvi bo zagotovljena tudi najmanj 40-odstotna zastopanost žensk. V programu se podrobneje osredotočajo na pet področij, med katerimi so denimo računalniško programiranje za komunikacijo ljudi in živali ter strojno učenje za raziskovanje podnebja. Projekt je vreden deset milijonov evrov, trajal pa bo pet let.
SMASH-an je bil tudi rekord v letnem številu umikov znanstvenih člankov. Po analizi založnika Nature je število umaknjenih člankov v letošnjem letu preseglo mejo deset tisoč. Države z najvišjo stopnjo umaknjenih člankov v zadnjih dveh desetletjih so Saudova Arabija, Pakistan in Rusija. Glavnina umaknjenih člankov prihaja iz založništva Hindawi, ki je od leta 2021 hčerinsko podjetje ameriške založniške multinacionalke Wiley.
Večina umikov, objavljenih pod družbo Hindawi, se nanaša na posebne izdaje revije, za katere pogosto skrbijo gostujoči uredniki. Te so tako bolj podvržene hitri objavi nekakovostnih člankov. Sporni članki kljub umiku lahko negativno vplivajo na znanstveno integriteto, saj so bili skupno citirani več kot 35-tisočkrat. Čeprav so analize v preteklosti pokazale, da je večina umikov posledica neetičnih raziskovalnih praks, ni vedno tako. Nekatere umike so sprožili avtorji, ki so v svojem delu odkrili nenamerne napake.
Vodstvo Wileya je v pričetku decembra sporočilo, da bodo prenehali z uporabo imena hčerinske družbe Hindawi. Približno dvesto revij podzaložnika Hindawi nameravajo do sredine prihodnjega leta pripojiti matični založbi. Wiley stroške finančne izgube zaradi Hindawija v preteklem četrtletju ocenjuje na 16 milijonov, v celem letu pa na 32 do 36 milijonov evrov. Kljub priključitvi revij Wiley zanje ne načrtuje sprememb v ceni stroškov objave člankov, napoveduje pa spremembe v uredniški politiki. Kakšne bodo te spremembe, ostaja neznano.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj