Zoffa založniških dobičkarjev
Celotna uredniška odbora dveh vodilnih nevroznanstvenih revij, NeuroImage in NeuroImage: Reports sta v ponedeljek množično odstopila. Kot razlog za odstop navajajo visoke stroške za objave člankov s prostim dostopom. Znanstvene založbe, v tem primeru Elsevier, zaračunavajo omenjene stroške dodatno poleg že standardnega stroška za objavo. Odgovorna urednika sta z objavo na Elsevierju sporočila svoj odstop nekaj dni po tem, ko je založnik zavrnil zadnjo zahtevo uredništev za znižanje višine pristojbin.
Pristojbino za obdelavo članka založniki zaračunajo kot dodatek poleg že standardnega stroška za objavo člankov. S plačilom pristojbine za obdelavo članka avtor raziskave javnosti omogoči prost dostop do članka, za katerega bi bralka sicer plačala naročnino. Stroške lahko krije avtor, avtorjeva institucija ali financer raziskave. Plačila stroškov za odprti dostop se med revijami razlikujejo ali pa jih ni. Odvisne so od velikosti založbe, faktorja vpliva, ali imajo zaposlene notranje urednike, tiskovne predstavnike in podobno. Kot primer, pri reviji Lancet Neurology, ki jo izdaja založba Elsevier, znaša cena za dostop 6300 dolarjev, pri reviji Nature Neuroscience, ki jo izdaja drugi največji svetovni založnik Springer Nature, pa več kot 11 tisoč dolarjev.
Elsevier za objavo v reviji NeuroImage, ki je začela izhajati leta 1992 in je postala odprto dostopna leta 2020, raziskovalcem in raziskovalkam za možnost objave članka z odprtim dostopom zaračunava 3540 dolarjev. Za objavo v NeuroImage Reports, v kateri znanstveniki objavljajo znanstvena poročila in je odprto dostopna od svoje ustanovitve leta 2021, za objavo zaračunava 900 dolarjev, konec maja pa namerava založnik ceno podvojiti.
Uredniki revije NeuroImage kot argument za svoj odstop navajajo visoke pristojbine, ti na primer znanstvenicam držav z nižjimi dohodki otežujejo objavljanje, hkrati pa višina cen ne odraža dejanskih stroškov objave raziskav. Elsevier vseeno odgovarja, da s tem pokrivajo »uredniške in recenzentske storitve, urejanje besedil, arhiviranje, trženje in upravne stroške«, kot pravijo, pa z njimi raziskovalcem in raziskovalkam zagotavljajo »nadpovprečno kakovostne založniške storitve za podpovprečno ceno«. Odstopljeno uredništvo kot najbolj problematično izpostavlja, da založniki z visoko zaračunanimi stroški objave za prosti dostop ustvarjajo zasebne dobičke. Na primer, v lanskem letu je drugo založniško podjetje Springer Nature pridelalo več kot 700 milijonov čistega dobička.
Uredniki in urednice revij so v zadnjem letu večkrat pritiskali na vodstvo založbe, naj zniža pristojbine, vendar neuspešno. Uredniška skupina bo tako pri založbi univerze Massachusetts Institute of Technology - MIT Press ustanovila neprofitno revijo kot prosto dostopno alternativo Elsevierjevi reviji. Stroške za objavo bi zmanjšali pod tisoč dolarjev in te zaračunavali progresivno glede na dohodek države, iz katere objavljajo raziskovalci in raziskovalke. Tokratni odstop uredništev dveh revij založbe Elsevier pa se ni zgodil prvič. Leta 2015 je iz jezikoslovne revije Lingua odstopilo 37 urednic in članov uredniškega odbora. Leta 2019 je v znak protesta zaradi založniške politike odprtega dostopa odstopilo tudi celotno uredništvo revije Journal of Infometrics. Ti so pri že omenjeni založbi MIT Press začeli izdajati vsebinsko podobno prosto dostopno revijo, v kateri so cene dostopa nižje.
S težavami se srečujejo tudi založniki revij, ki objavljajo izključno članke s prostim dostopom. Konec marca je podatkovna zbirka Web of Science sporočila, da je več kot petdesetim revijam najhitreje rastočih založnikov z odprtim dostopom, vključno z največjima na svetu po obsegu izdanih člankov - MDPI in Hindawi -, nekatere njune revije odstranila z uradnega seznama kakovostnih revij, posledično pa so te izgubile tudi faktor vpliva. Te objavljajo nerecenzirane ali pomanjkljivo recenzirane članke kljub visokim cenam objave. Odločitev so sprejeli na podlagi poročila, ki ga pripravlja analitično podjetje Clarivate. Ta pri rangiranju revij med drugim upošteva učinkovitost strokovnega pregleda in založniške prakse, predvsem višino stroškov objavljanja. Faktor vpliva, ki je sicer glavno merilo kakovosti v svetovnem merilu in temelji na citiranosti, ima kljub svoji problematičnosti še vedno veliko težo za raziskovalke ter raziskovalce, ki v teh revijah objavljajo.
Nemške raziskovalke in raziskovalci nadaljujejo vladna pogajanja glede spremembe zakona o začasnih znanstvenih pogodbah, ki ga je konec marca predlagalo nemško ministrstvo. Namen prve spremembe zakona je bil spodbujati stalna delovna mesta raziskovalcev in raziskovalk, tako da se je obdobje raziskovalnega dela skrajšalo iz šest let na tri. S tem bi delodajalce - industrijo in univerze - prisilili, da čim prej redno zaposlijo podoktorske raziskovalke in raziskovalce. Na začasnih pogodbah namreč dela več kot 90 odstotkov raziskovalk in raziskovalcev. Predlog je naletel na množični odpor znanstvenoraziskovalne skupnosti tako profesoric kot raziskovalcev. Ti so mnenja, da predlog ne bo zagotovil rednih delovnih mest po končanem triletnem obdobju. Skrajšanje že prej negotovega obdobja raziskovanja bi raziskovalkam in raziskovalcem prekarni položaj tako le še poslabšal.
Po množičnem protestu konec marca v Berlinu je vlada pristala na pogajanja, v katerih trenutno namesto triletnega obdobja raziskovalnega dela predlagajo podaljšanje na štiri leta. Predstavnica raziskovalk in raziskovalcev v pogajanjih Britta Ohm z Inštituta za socialno antropologijo, članica organizacije Network for Decent Labour in Academia ter organizatorka protesta opiše trenutni potek pogajanj:
Poleg splošnega pritiska kapitala, ki teži k prekarizaciji z namenom ustvarjanja konkurenčnosti med raziskovalci in raziskovalkami tako v industriji kot na univerzi, možnost stalnih rednih zaposlitev onemogoča tudi sama pot, kako postati profesor.
Vlada nima in ne dela strategije, kako ustvariti redna delovna mesta v raziskovalni dejavnosti, hkrati pa so pod pritiskom univerz, ki jim trenutno prekarno stanje raziskovalk in raziskovalcev ustreza.
Če vlada ne bo upoštevala zahtev raziskovalk in raziskovalcev, ki kot edino rešitev vidijo odpiranje stalnih delovnih mest, napovedujejo nadaljnje proteste.
Znanstvene novice je pripravila Urška.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj