dr. Rosana Cerkvenik, kras in jame

FOTO: Hankejev kanal v Škocjanksih jamah, avtor Borut Lozej, arhiv Parka Škocjanske jame

Lepo pozdravljeni v oddaji Znanstveni intervju, v kateri smo se pogovarjali z doktorico krasoslovja Rosano Cerkvenik, ki je naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in že več kot dvajset let članica jamarskega društva. Tema pogovora je mednarodno leto krasa in jam, ki ga obeležujemo v letošnjem letu.

Slogan mednarodnega leta krasa in jam je “Raziskuj, razumi, razišči”. Najprej smo se posvetili raziskovanju krasa. To je tip pokrajine, ki se razvije na območju, kjer je prisotna razpoklinska prepustnost kamnine. Voda lahko tako pronica skozi površje, se podzemno pretaka in raztaplja kamnine. Posledica teh procesov so razpoznavne površinske in podzemne oblike. Kraško pokrajino lahko najdemo povsod po svetu, marsikdo pa morda ne ve, da so kras začeli znanstveno raziskovati prav v Sloveniji.

Izjava

Pobudnik mednarodnega leta krasa in jam je Mednarodna speleološka zveza, katere sedež je na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni. To samo še podkrepi dejstvo, da se je krasoslovje v Sloveniji začelo razvijati že v zgodnjem devetnajstem stoletju. Mnogi tuji strokovnjaki so kasneje to znanje uporabili kot izhodišče za razumevanje krasa v svoji državi. Ugotovili so, da prihaja do različic krasa, ki so pogojene s tipom podnebja in vrsto kamnine.

Izjava

Pa raziskujmo še malo globlje. Že prej smo omenili kraške podzemne oblike, to so jame. V Sloveniji jih je registriranih več kot štirinajst tisoč, vsako leto pa jamarji v kataster vpišejo še dvesto petdeset do štiristo novo odkritih jam. Vse jame v Sloveniji so zaščitene kot naravne vrednote državnega pomena, zato je pomembno, da smo v jamskem okolju pazljivi in obzirni. Gostja intervjuja nam je pojasnila nastanek jamskih okolij in hkrati poudarila dragoceno vsebino jam: jamske sedimente in sige.

Izjava

Raziskovanje in odkrivanje jam zahteva dobro psihofizično pripravljenost in spretnost. Na zahtevnejših ekspedicijah se jamarji po vrvi spustijo več sto metrov, lahko tudi več kot kilometer, v kamninsko notranjost in tam preživijo več dni. Najgloblje jame na svetu najdemo v zahodnem Kavkazu, večinoma na območju Gruzije. Ena od teh jam je Krubera, ki je globoka skoraj dva tisoč dvesto metrov. Ali bi lahko jamarske ekspedicije v zahodni Kavkaz po zahtevnosti primerjali z odpravami na Severni pol ali v Himalajo?

Izjava

Spoznali smo pomen krasa in jam. Vemo, da v podzemlju najdemo jamske sedimente, ki so izrednega pomena, saj jih erozija v jami ne odnese in se lahko nalagajo tisočletja. Kraško pokrajino je znal ceniti že jamski človek. Kako pa v današnjem času vrednotimo pomen krasa in jam za potrebe sodobnega človeka?

Izjava

Iz kraških vodonosnikov človeštvo pridobiva dvajset odstotkov vse pitne vode, hkrati pa na krasu živi ena cela dve milijarde ljudi. Kako tako široko publiko ozavestiti o ranljivosti pokrajine, v kateri živijo? Poznamo iz sveta kakšne primere dobre prakse, ki so pripomogli k zaščiti ranljivih območij in ozaveščanju o njih?

Izjava

Ena od rešitev je v razglasitvi zaščitenega območja oziroma imenovanju svetovne dediščine. Problem lahko nastane, ko zaščitena naravna vrednota postane turistično zanimiva. Turizem znova prinaša okoljske obremenitve. Park Škocjanske jame, kjer je zaposlena doktorica Rosana Cerkvenik, je na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO. Zanimalo nas je, ali ima UNESCO kakšne poenotene smernice o tem, kako si prizadevati za večjo zaščito naravnih znamenitosti.

Izjava

Poleg mednarodnega leta krasa in jam UNESCO letos obeležuje tudi pomembno obletnico, in sicer petdesetletnico ustanovitve programa Človek in biosfera. Zakaj so program sploh ustanovili in ali se je v petdesetih letih spremenil naš odnos do ekosistemov? Sogovornica predstavi tudi program, ki ga pripravljajo v Parku Škocjanske jame ob tematsko zelo pestrem letu, ki je pred njimi.

Izjava

Ob koncu pogovora prosimo našo sogovornico, doktorico Rosano Cerkvenik, za zaključno misel. 

Izjava

Obeleževanju mednarodnega leta krasa in jam se pridružuje Lea.

Koristne povezave:

https://www.youtube.com/watch?v=8YDnD6jr9_I

https://www.youtube.com/watch?v=sw1YOSNXSvs