Iamdisease, Goragorja
Mostovna, Nova Gorica, 21. 12. 2018
V Novi Gorici je za dogajanje v prazničnem decembru dodobra poskrbljeno. Ne samo, da je občina investirala v najem gromozanskega šotora, katerega cena je tako visoka, da so nekdaj zastonjske koncerte na trgu morali tokrat tržno ovrednotiti, da si povrnejo stroške, pač pa se veliko dogaja tudi izven klasičnega občinskega programa. Za ta drugi program je med drugim v sodelovanju z Mostovno poskrbel tudi kolektiv 13. brat, ki je 21. decembra organiziral koncert lokalnih Iamdisease in Goragorja.
Mostovna ima zadnje čase precej poln in raznolik program, kar se pozna tudi v dvigu števila obiskovalcev, čeravno je res, da na našem dogodku ni ravno kipelo ljudi, a je bilo zato toliko bolj prijetno domače vzdušje. Iamdisease so koncert lahko izkoristili kot nekakšno javno vajo v domačem kulturnem okolju, saj jih v prihajajočih dneh čaka še cela mala turneja po Sloveniji, Goragorja pa so se končno prišli pokazati iz Goriških Brd v sosednje mesto, malo tudi pogledati, kje stojijo. Goragorja je relativno nova briška zasedba, sicer sestavljena iz samih prekaljenih mačkov, kitarist Sergej Pojavnik in bobnar Tomaž Abram sta se svoj čas mudila v zasedbi Haron, basist Andraž Zlobec je bil član benda Elodea, še danes pa ga lahko ulovimo tudi kot kitarista zasedbe Hellcrawler. Svoj prvi izdelek Ulkus so Goragorja povili v začetku leta 2017, takrat je o njem nekaj več povedal kolega Andrej Dujc v Tolpi bumov.
Za goriške razmere so nastopili, presenetljivo, precej točno, muzika, ki jo igrajo, pa je ravno prav segrela prisotno občinstvo. Samo ime Goragorja sicer implicira nekaj bolj mračnjaškega, mrakobnega, neugodnega, a njihova glasba se zanimivo giblje v vmesju med bolj svetlimi in temnejšimi krajinami. Kot je značilno za žanre s predpono post-, so tudi tokrat dominirale skladbe z ambientalnejšimi uvodi, ponekod celo strogo minimalističnimi, ki pa so se tekom časa nujno razvile v precej bolj razburkane, nevihtne pejsaže. Predvidljivo so prav šolsko nizali en post-rock/post-metal komad za drugim, kar pa spet ne pomeni, da obiskovalci nismo uživali. Prednosti predvidljivega so namreč tudi v tem, da nam predvidljivost omogoči več nadzora, kar nam vlije občutek poznavalstva, pripadnosti.
Po krajši pavzi so nato na oder stopili Iamdisease. Dogajanje so takoj presekali s komadom z zadnje plate Praznina, če nas spomin ne vara, je bil to komad Žival, ne človek. O Iamdisease nam ni treba izgubljati preveč besed, gre za zasedbo, ki bo naslednje leto praznovala desetletnico delovanja, sestavljena pa je, podobno kot Goragorja, iz samih prekaljenih mačkov. Njeni člani, med katere danes sodijo Marko Rusjan, Ivo Lozej, Tomaž Ušaj in Tilen Grandovec namesto dolgoletnega basista Jana Černica Terbižana, so znani tudi kot člani zasedb Man In The Shadow, Low Punch, Kennyball Smith, Elodea, The Hoax Program, Lintver in The Sunshine Trip.
Njihov specifičen zvok, nekje med hardcorom, crustom, death in black metalom, tudi danes ostaja zvest samemu sebi, nespremenjen. Čeravno je bilo opaziti, da je bil bend kdaj v preteklosti že bolje uigran, pa jim ne bi šlo očitati prepričljivosti. Markov vokal in kitarski rifi Iva Lozeja so bili predirljivi kot vedno, pa tudi ritem sekcija ni preveč zaostajala, Iamdisease je še vedno mašinerija, ki jo zna konkretno zagosti. Da ne spijo na starih lovorikah, so dokazali tudi s premierno odigranima skladbama, kar nakazuje še veselo prihodnje leto na domači sceni.
Letos lahko Iamdisease ujamete še 29. decembra v Klubu Gromka, takrat v družbi Aktivne Propagande in Growing Rats.
Koncert v Novi Gorici je bil zelo soliden, recenzijo bi lahko zaključili z mislijo, da bi vedno lahko prišlo več ljudi, ki bi morda poskrbeli za živahnejše vzdušje, a bomo tokrat raje sklenili, da je kakšen koncert, sploh v zasičenem prazničnem času, čisto fajn doživeti tudi v intimnejšem krogu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj