Silent Servant: Shadows Of Death And Desire

Hospital Productions, 2018

V tokratnem terminu Tolpe bumov se ob današnjem izidu nove plošče Silent Servanta, naslovljene Shadows of Death and Desire, posvečamo posamezniku, ki je odgovoren za tektonske premike znotraj žanra techna, in seveda njegovemu novemu albumu. Juan Mendez je s svojim delom v okviru zloglasnega kolektiva in založbe Sandwell District – takrat praviloma v vlogi umetniškega in vizualnega vodje – v žanr vnesel edinstveno ekspresiven pristop k vizualni estetiki. Slednje je v kombinaciji z naborom producentov kot so Regis, Function ali Female več kot zadoščalo, da se založbe še danes drži kulten status, hkrati pa je bilo to odlično izhodišče za nadaljnje solo ustvarjanje Mendeza v preobleki Silent Servanta - svoj prvi solo EP je namreč izdal prav pri založbi Sandwell District.

Arhiv / Pasja bombica

lucy & silent servant: history survivors

Temačen techno dveh vse vidnejših producentov

Goran Kompoš

 / 2. 4. 2013

Po klavrnem razpadu kolektiva je imel Mendez z novoustanovljeno založbo Jealous God še več kontrole nad zvočnim materialom in vizualno podobo izdaj, s tem pa je vse jasneje kazal tudi v smer, v katero se kot umetnik premika. Izkristaliziral se je njegov glavni atribut - zmožnost fuzije glasbenih vplivov nojza, industriala, EBM-a in post-punka, obenem pa je tudi sam pri sebi uvidel strast do kuratorskega dela, najsi bo to v smislu založništva, radijskega didžejanja ali kako drugače. No, gotovo pa takrat ni predvidel, kako zelo pomembno vlogo bo igral v vzpostavljanju modernejših, danes aktualnih trendov znotraj miljeja techna, ki so bržkone odgovorni tudi za revitalizacijo žanra in jim sledijo mlajši producenti. Med drugim med te mlajše producente spada tudi Phase Fatale, katerega prvenec smo obravnavali ob koncu lanskega leta, ta pa je bil obenem tudi rezultat mentorskega dela Silent Servanta.

Če se je za Mendezov prvi, kritiško zelo dobro sprejet album po malem še ugibalo, zakaj točno med izdajami Prurientove založbe Hospital Productions, je tekom zadnjih nekaj let ta naveza postala povsem logična – še posebej ko v obzir vzamemo glasbena dela vodje založbe Hospital Productions, Dominicka Fernowa pod psevdonimom Vatican Shadow. Tudi s svojim drugim, tokrat obravnavanim albumom Shadows of Death and Desire se Silent Servant vrača k omenjeni založbi, plošča sama pa se bolj kot karkoli drugega nadaljuje v zvočni tradiciji mešanja estetike post-punka in elektronike.

Že v samem uvodu je hitro jasno, da gre tokrat za bolj zgoščeno in agresivno delo, zvesto futuristični in temačni viziji, ki se razkriva z neomajnimi progresijami, naloženimi na repetitivne motive z elementi industrialne glasbe, in za Silent Servanta že kar značilno manipulacijo sintov. Če takšna kombinacija v uvodu deluje že kar močno distopično, jo v nadaljevanju Mendez omili z dodanimi atmosferičnimi in melodičnimi komponentami. Takšen pristop je zanj povsem nov in plošči Shadow of Death and Desire vlije nov zvočni spekter, ki ga denimo pri njegovi prvi plošči sploh nismo bili deležni. Takšna slojenost se najmočneje izrazi z zadnjim komadom Optimistic Days, v katerem svoje doda še vokalistka projekta Tropic of Cancer - Camella Lobo. V splošnem zlahka govorimo o izraziti aranžmajski pestrosti oziroma bogatiji nove plošče, najsi bo to zaradi precej netipičnih dolžin komadov, nepričakovanih zank ali pa zvočnega loka, ki ga Silent Servant izgradi skozi ploščo.

Ko skušamo zaobjeti vse različne faktorje, postane jasno dejstvo, da plošča Shadow of Death and Desire priča o občudovanja vredni Mendezovi sposobnosti inovativne produkcije elektronske glasbe z ambicioznim mešanjem zvočnih komponent, vzetih iz različnih glasbenih svetov. Ponuja manifestacijo vplivov v hladnem, surovem koktejlu, ki v intenzivnosti spominja na techno in v mrzli odtujenosti na industrialo, čemur pa tokrat doda še eteričen dotik atmosferičnih elementov. Težko mu zares očitamo rabo produkcijskih tehnik in presetov, ki so na tej točki zanj že osladno tipični – ti so vendarle oblikovali njegov zvočni podpis in so hkrati na novem albumu osveženi in obogateni. Bolj kot kdajkoli Silent Servant tu predstavlja svojo resnično vizijo in kdorkoli bo album Shadow of Death and Desire poslušal kot techno album, bo razočaran, kdor pa se bo voljan prepustiti tej viziji, bo absolutno nagrajen z bogato poslušalsko izkušnjo.