Vodnika kulturne novice
Vinſka shupa
Deni v’ en piſker poldrugi maſelz vina in pol maſelza vode, perdeni notri zukra, muſkatoviga zvéta, in ſladke ſkorje, ali zimeta, kolikor ſe ti prav sdi; potém puſti to vkupaj vréti. Vsami poſebej pol maſelza dobre ſmetane, in deni jo v’ ponvo, de bo savrela. Potém deni ſheſt jajzhnih rumenakov v’ en drugi piſker, devaj vrelo ſmetano pozhaſu notri, in dobro preshverklaj. Sadnizh sli ſhe vrélo vino notri, dobro premeſhaj, in sli v’ ſkledo.
Osmega tega meseca, natanko mesec dni, preden bomo obhajali smrt našega največjega poeta, obhajamo 200. obletnico smrti prvega poeta, čigar kip prav prikladno varuje ljubljanske branjevke in branjevce. Tovariši, tovarišice, prvi med slovenskimi razsvetljenci: Valentin Vodnik.
Obnovimo osnovnošolsko znanje: kdo je bil Valentin in iz kakšnega testa? Govori Aleksander Bjelčevič, profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
izjava
Znano je, da je Vodnik dejal: “dovolj je spomina”. Toda kako dobro zares poznamo njegove odkritosrčne rjave oči, zazrte v daljavo?
izjava
Tak pevec se trudi,
samoten živi,
se v slavi, ko zgrudi
ga smrt, prerodi.
Tako pravi Prešeren Vodniku v čast, pa je to res? Je Vodnikova slava kaj večja od hrbta, ki ga kaže zelenjavi ljubljanske tržnice … Kdo še pomni njegove verze?
izjava
Mar je ob tej dvestoletnici morda pričakovati, da se bo zganila bronasta postava, stopila s svojega podstavka in spet kot vodník pred nami v ritmu alpske poskočnice? Mar nismo še pravkar obujali Cankarja in vsega cankarjanskega, bomo zdaj še Vodnika?
izjava
Vodnik ni bil kar tako, rad je pel, še rajši pil, bil je torej že pred Prešernom in vsemi, ki prihajamo za njim. Ali kot pravi sam:
Sim v' Lublán'
Dobro poznán
Mestu, Pred méstam,
Nu na Polán'.
Jéd se ne vprè,
Dol rado grê,
Žganci, kapuni,
Zajic, vsè.
Men diši pít,
Kar je nalít',
Marvin, al Draga,
Al Pikólít.
Naj raji spím,
Plésat učím,
Pravim, in lažem,
Norce lovím.
Prikaži Komentarje
Komentiraj