Britoff avstralskega priznanja Jeruzalema

Avstralija je prepoznala Zahodni Jeruzalem kot uradno prestolnico Izraela. Premier Scott Morrison je odločitev pojasnil z dejstvom, da je Zahodni Jeruzalem sedež izraelskega Knesseta in mnogih vladnih institucij. Kljub temu Avstralija svojega veleposlaništva še ne bo preselila v Jeruzalem, temveč bo po Morrisonovih besedah počakala, da bo to praktično in da bo dosežen mirovni sporazum. Avstralija s tem sledi odločitvi Združenih držav Amerike, ki so lansko leto Jeruzalem priznale za prestolnico, maja letos pa tja prestavile svoje veleposlaništvo, kar je sprožilo nezadovoljstvo in proteste med okupiranim palestinskim prebivalstvom.

Ameriški zvezni sodnik v Teksasu je razsodil, da je zakon o zdravstveni oskrbi, imenovan tudi Obamacare, neustaven. Zakon, sprejet leta 2010, namreč predvideva, da si posamezniki zagotovijo zdravstveno zavarovanje, v nasprotnem primeru pa morajo plačati kazen v obliki davka. Vendar je ameriški kongres lansko leto s spremembo davčne zakonodaje ukinil kazen za nezavarovanje, iz česar je teksaški sodnik sklenil, da je sedaj celoten zdravstveni sistem neustaven. Sodba sklepa proces, ki ga je začela koalicija 20 zveznih držav z zveznima tožilcema, ki prihajata iz vrst republikancev. Podporniki zakona sicer že napovedujejo pritožbo na višjem sodišču.  

Nemški parlament je izglasoval, da morajo imeti državljani sedaj možnost, da v matičnem registru rojstev kot spol otroka označijo tretjo možnost. Parlament je bil v tako odločitev prisiljen, potem ko je višje sodišče lansko leto razsodilo, da je možnost registriranja le kot moški ali le kot ženska diskriminatorno in se mora omogočiti tretjo možnost ali ukiniti opredeljevanje spola sploh. Vendar kljub spremembi aktivisti za pravice LGBTQ+ ostajajo kritični, saj se kot tretji spol lahko registrira zgolj nekdo, ki si predtem pridobi zdravniško potrdilo o interseksualnosti.

Facebook se je javno opravičil za ranljivost v svoji kodi, ki je omogočala aplikacijam tretjih oseb dostop do sicer zasebnih slik uporabnikov. V zadnjem izmed letošnjih Facebookovih spodrsljajev naj bi bilo ogroženih 6.8 miljona uporabnikov. Ranljivost se je v produkcijsko kodo socialnega omrežja prikradla 13. septembra in tam ostala 12 dni. V tem času je imelo dostop kode 1500 storitev tretjih oseb.