Sodelovanje z Izraelom več kot na obzorju
Mineva teden od zaključka zasedbe predavalnice Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ko smo tudi dokazali konkretno sodelovanje univerze ter strojne fakultete z izraelskim inštitutom Technion, ki je znan po razvoju tehnologije za izraelsko vojsko. Raziskovalne vezi slovenskih institucij z izraelskimi pa segajo onkraj univerze. Danes obravnavamo primer projekta, v katerega je vključen Institut Jožef Stefan, v projektu pa sodeluje tudi tehnološko podjetje IBM Israel.
Projekt Hibridna podpora odločanju med človekom in umetno inteligenco za izboljšano človekovo opolnomočenje v dinamičnih situacijah je znan pod kratico HumAIne. Tako kot pri projektu, v katerega je vključena ljubljanska strojna fakulteta, gre za sodelovanje v sklopu evropskega inovacijskega sklada Horizon Europe. Kot navajajo na projektni spletni strani, bodo ustvarili operacijski sistem za sodelovanje med umetno inteligenco in človekom. Cilj projekta je okrepiti razvoj naprednih aplikacij za odločanje v različnih industrijskih sektorjih. Sistemi, ki jih bo ustvaril projekt, bodo predstavljali napredek od umetnointeligenčnih sistemov, ki so doslej delovali izolirano od človeka. Paradigme umetne inteligence, s katerimi se ukvarjajo, so primerne za sodelovanje med človekom in umetno inteligenco, saj je v vsaki od njih človeški operater v središču in ima popoln nadzor in razumevanje izvedenih operacij, pravijo na uradni spletni strani.
Kaj počnejo v sklopu projekta HumAIne, povzame raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan Klemen Kenda.
Še nekoliko konkretneje:
Projekt HumAIne vodi tehnološko podjetje GFT Italia, v njem sodeluje še 16 institucij. IBM Israel od Evropske komisije za sodelovanje v projektu prejme več kot 530 tisoč evrov, Institut Jožef Stefan pa skoraj 600 tisoč evrov. Poleg tega kot partner sodeluje slovensko podjetje Qlector, Razvoj celovitih rešitev za pametne tovarne, ki prejme skoraj četrt milijona evrov.
Z IBM Israel slovenski partnerji sodelujejo pri razvoju pametnih mest. Več o tem Kenda:
Lior Volinz, strokovnjak za izraelsko varnostno politiko in raziskovalec na Svobodni univerzi v Bruslju, je za Radio Študent pisno pojasnil, da imajo podjetje IBM in njegova hčerinska podjetja v Izraelu odločilno vlogo pri podpori izraelski vojski. IBM Israel nudi storitve računalništva v oblaku za izraelsko vojsko, upravlja njihov digitalni logistični sistem, preko katerega se koordinira izraelske vojaške napade, in upravlja ter vzdržuje biometrični nadzorni sistem nad Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu. Po besedah Volinza IBM-ove storitve tehnološko in materialno omogočajo izraelsko vojno proti Palestincem.
Raziskovalni center Who Profits, ki je leta 2007 nastal iz izraelskega mirovniškega gibanja Koalicija žensk za mir, poroča, da je leta 2017 izraelska uprava za prebivalstvo, priseljevanje in meje sklenila pogodbo z IBM Israel za načrtovanje in upravljanje novega sistema za podatkovno bazo registra prebivalstva. S sistemom IBM-a register upravljajo od leta 2019. Podatke v registru Izrael sistematično uporablja za izvajanje diskriminatorne politike proti Palestincem.
Glede na to, da Inštitut Jožef Stefan z IBM Israel sodeluje na področju razvoja pametne mestne infrastrukture, smo Kendo vprašali, ali obstaja možnost uporabe te umetne inteligence za nadzor Palestincev.
Sicer so nam z inštituta odgovorili, da tehnologija, ki jo razvijajo, ni uporabna za izraelsko vojsko. Ko smo jih vprašali po tem, ali imajo za trditev tudi pravna zagotovila, so nam odgovorili, da je skrbnica pogodbe o financiranju Evropska komisija, zato se moramo obrniti nanjo. Do zaključka redakcije odgovorov od Evropske komisije nismo prejeli, predstavnik za odnose z javnostmi nam je pojasnil, da imajo danes v Belgiji praznik.
Splošni sporazum o sodelovanju Izraela v programu Horizon Europe sicer ne vsebuje nobenih posebnih določil glede vojaške in obveščevalne rabe rezultatov raziskav. Ne vsebuje niti posebnih omejitev glede rezultatov, namenjenih dvojni uporabi, torej primarno civilni, a sekundarno vojaški.
Okvirne smernice za evropske sklade med letoma 2021 in 2027, znane pod imenom Annotated Grant Agreement, pa v petem aneksu vsebujejo etične smernice. Glede projektov, ki sodijo pod okrilje Horizon Europe, smernice predpisujejo, da morajo biti razvojne dejavnosti namenjene izključno za rabo v civilne namene. V isti sapi smernice določajo, da raziskava tehnologij, ki se običajno uporabljajo za civilno rabo, a so uporabne tudi v vojaške namene, ni prepovedana. Evropska unija se tako zavezuje le k temu, da v sklopu projekta ne bo direktno financirala tehnologij, namenjenih za vojsko, lahko pa to stori posredno. Sicer pri Evropski komisiji nismo uspeli potrditi, ali enake smernice veljajo tudi v primeru projekta HumAIne.
Za konec na kratko še o primeru projekta v sklopu Horizon Europe, v katerem sodeluje slovenski medij. Slovenska tiskovna agencija preko Horizon Europe sodeluje v projektu Omino. Gre za štiriletni projekt, ki se je začel s 1. januarjem 2023, koordinira pa ga Varšavska tehnična univerza. V sklopu projekta delujeta tudi izraelska univerza Bar Ilan in inštitut Technion. STA skupaj z avstrijsko tiskovno agencijo APA sodeluje na področju razvoja oziroma nadgradnje orodij, ki novinarjem oziroma uredništvom lahko pomagajo pri analizi velikega števila informacij. Za sodelovanje STA prejme slabih 100 tisočakov.
Odgovornega urednika STA Aljošo Reharja smo vprašali, ali so se glede na to, da izraelska vojska novinarje v Gazi pobija kot po tekočem traku, s projektnimi partnerji pogovarjali, da bi dve izraelski univerzi izločili iz projekta. Vprašali smo ga, ali so na STA-ju razpravljali, da bi se sami umaknili iz projekta. Odgovoril nam je, da so vodjo projekta, ki deluje v okviru Varšavske tehnične univerze, seznanili s problematiko, a na ravni projektnega konzorcija še ni bila sprejeta nobena odločitev v zvezi s tem.
OFFsajd je pripravila Neva, po Inštitutu Jožef Stefan se je potepal tudi Matej.
Foto: Orrling, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj