Razvoj podjetništva s kohezijskimi sredstvi
Pozdravljeni v tretji oddaji projekta Govoriš kohezijsko, ki ga Radio Študent pripravlja v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije oziroma CNVOS. V prvih dveh delih smo obravnavali delovanje evropske kohezijske politike in več povedali o razdelitvi na sedemletna programska obdobja, znotraj katerih se pripravijo operativni programi, ki za to obdobje opredeljujejo prednostne naložbe in tematske cilje.
V tokratni oddaji bomo govorili o tem, kako kohezijska sredstva podpirajo enega od tematskih ciljev, to je razvoj in spodbujanje podjetništva. V Sloveniji je v programski perspektivi 2014-2020 za ta cilj namenjenih 445 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev. Sistem, prek katerega lahko podjetja, društva ali ostali upravičenci kandidirajo za sredstva, sestavlja večplastna shema evropske kohezijske politike.
V sedemletni finančni perspektivi, ki traja od leta 2014 do konca leta 2020, so Sloveniji namenjene okoli tri milijarde evrov. Če od te vsote odštejemo denar, ki ga Slovenija vplačuje v bruseljski proračun, je neto prilivov evropskega denarja za okoli 350 milijonov na leto. Večina tega denarja je razdeljena med tri sklade: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad. Slednji je odgovoren predvsem za infrastrukturne projekte, kot so na primer številne ureditve vodovodov. V Evropskem skladu za regionalni razvoj se nahaja večina denarja, namenjenega za podjetja. Deloma se podjetništvo - prek programov za zaposlovanje - spodbuja tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada.
Z denarjem pri nas upravlja Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko, krajše SVRK. SVRK na eni strani komunicira z Evropsko komisijo in na drugi strani z ministrstvi, ki izvajajo in razpisujejo projekte. Prek SVRK-a se vlada pogaja z Brusljem in razdeljuje sredstva med ministrstva, ki vodijo razpise in dodeljujejo sredstva. Več o nalogah SVRK-a Gregor Pirš iz Sektorja za sklade v Uradu za kohezijsko politiko:
Ministrstva imajo funkcijo posrednika in dodeljujejo sredstva na podlagi javnih razpisov. Nekatera ministrstva imajo pod seboj tudi agencije in urade, ki izvajajo nekatere projekte, kot je na primer Zavod za zaposlovanje, ki se izdatno financira z evropskimi sredstvi. Vlogo ministrstva pri razpisih razloži Irena Marš, vodja Službe za izvajanje kohezijske politike na Ministrstvu za kulturo.
Marš nam pove več o merilih in pogojih, ki jih morajo na ministrstvu pri izvajanju razpisov upoštevati.
Ministrstvo za kulturo poleg sodelovanja na javnih razpisih tudi sodeluje z upravičenci, se pa v vlogi upravičenca pojavlja tudi ministrstvo samo.
Še vedno poslušate tretjo oddajo projekta Govoriš kohezijsko, ki ga Radio Študent pripravlja v sodelovanju s CNVOS. Tema dneva je podjetništvo.
Kar zadeva spodbujanje podjetništva, je v izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 izpostavljen predvsem cilj povečanja konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij. Pirš razloži, kaj Evropa dojema kot manjša in srednje velika podjetja in kaj to pomeni, ko gre za razdelitev omenjenih sredstev v Sloveniji.
Manjšim in srednjim podjetjem so tako namenjene ugodnosti, ki jih večja podjetja nimajo, vključno z večjimi stopnjami sofinanciranja. Pirš razloži, da v Sloveniji znotraj prednostne usmeritve obstajata dva cilja. Prvi je usmerjen v mednarodno konkurenčnost podjetij oziroma v internacionalizacijo, medtem ko gre pri drugem cilju za spodbujanje nastajanja podjetij in izboljševanja produktov. Poseben fokus pa SVRK v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo namenja zagonskim podjetjem in podjetjem na področju lesne industrije.
Ob tem Pirš poudari, da so sredstva namenjena tudi projektom, ki lahko prispevajo k izboljšanju podporne strukture.
Kakšno oceno pa lahko podamo glede doseganja začrtanih ciljev znotraj programskega obdobja? Pirš poudari, da smo v programskem obdobju 2007-2013 bili, kar zadeva črpanje sredstev, med najbolj učinkovitimi državami članicami Evropske unije, čeprav je ob tem prišlo do časovnega zamika in so se ukrepi prejšnje perspektive izvajali tudi v prvih letih trenutnega obdobja.
Ministrstvo za kulturo v tem programskem obdobju prvič sodeluje tudi pri prednostnih naložbah na področju podjetništva, zaradi omenjenega zamika pa so na ministrstvu sredstva za področje podjetništva dobili zelo pozno, kot razloži Irena Marš.
Kljub temu Pirš pozitivno oceni učinke črpanja evropskih sredstev.
Zaradi časovnega zamika je tudi težko napovedati konkretnejše načrte za prihodnje programsko obdobje. Vseeno Pirš verjame, da bo za namen spodbujanja podjetništva še naprej prihajal zajeten kos evropskih sredstev. Pri tem opaža, da ima podpora vedno redkeje obliko subvencij, vse pogosteje pa obliko povratnih sredstev oziroma finančnih instrumentov. Več o tem Pirš:
Kako torej poteka projekt, ki je plod evropskih sredstev? O tem smo se pogovarjali z Anito Hrast z Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki je s svojo ekipo izpeljala projekt Model M, v okviru katerega so v več slovenskih krajih izobraževali mlade o kariernem načrtovanju in podjetništvu. Projekt je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. O prijavi Anita Hrast:
Ko je projekt v teku, je podvržen stalnemu podrobnemu nadzoru, ki je lahko za izvajalce administrativno precej zahteven:
Hrast omenja nevšečnosti, ki jih je povzročila sprememba informacijskega sistema za poročanje. Pri tem niso bili edini upravičenci sredstev, ki so z novim sistemom, poimenovanim e-Ma, imeli težave, saj je sistem še vedno v vzpostavljanju in še niti ni popolnoma operativen. Irena Marš z Ministrstva za kulturo razloži, kakšno vlogo e-Ma sploh ima.
Izvajanje poročanja zahteva od upravičenca sredstev precej dodatnega dela. Pri projektu Model M pa so se zahteve po informacijah izkazale za problematične tudi z vidika varstva osebnih podatkov udeležencev delavnic, torej tistih, ki so jim sredstva v končni fazi namenjena:
Evropska unija je tudi v naslednji finančni perspektivi uvrstila pomoč manjšim in srednjim podjetjem za izboljšanje njihove konkurenčnosti med svoje prioritete. Prvi cilj perspektive, ki se bo izvajala med letoma 2021 in 2027, sta digitalizacija in gospodarska preobrazba malih in srednjih podjetij. Zmanjšalo naj bi se tudi birokratsko breme, uspešni projekti pa bodo izpostavljeni milejšemu nadzoru. Kako uspešno bo zmanjšanje birokracije, bo morala pokazati praksa, saj je bilo zmanjšanje birokracije med cilji tudi v prejšnjih perspektivah; do sedaj neuspešno.
Razvojna pomoč podjetjem se poskuša vedno bolj zgledovati po zasebnih investitorjih. S tem se odpira dilema, kaj je sploh vloga države oziroma v tem primeru Evropske unije. Nekateri projekti že sedaj zahtevajo 90-odstotno financiranje s strani podjetja samega. V takšnem primeru gre verjetno večinoma zgolj za popust za podjetja pri investicijah, za katere bi se ta odločila že sama. Res je, da se z razvojnimi sredstvi podpira projekte in podjetja, pri katerih je tveganje veliko. Po podobni logiki bodo v bližnji prihodnosti delovali pomembni finančni instrumenti, ki bodo podjetjem omogočali pridobivanje cenejših kreditov. To bi moralo pomeniti, da imamo sedaj problem s tem, da zasebni investitorji ne želijo tveganih naložb in da so krediti predragi. A v zadnjem desetletju to nikakor ni bil problem. Ohlapna monetarna politika Evropske centralne banke je poskrbela za zelo poceni kapital. Posledično se je znižala donosnost vrednostnih papirjev, kar je zasebne investitorje sililo k iskanju bolj donosnih naložb. Če se podjetja do nedavnega niso odločala za investicije, je bilo to predvsem zaradi tega, ker ni bilo dovolj povpraševanja. Povečanja agregatnega povpraševanja pa država ne more doseči drugače kot s povečanjem potrošnje, na kar je Evropo večkrat opozoril tudi Mednarodni denarni sklad.
Zadnji eksperiment v spodbujanju zasebnih vlaganj je bil Junckerjev investicijski načrt, ki je bil predstavljen leta 2014 in je poskušal spodbuditi za 315 milijard dodatnih investicij v privatnem sektorju z 21 milijardami javnega denarja. Komisija se rada pohvali, da je bil načrt uspešen, saj je presegel cilj za 20 milijard evrov. A to se je zgodilo zgolj zato, ker je Evropska investicijska banka močno povečala vložek. Namesto razmerja med javnim in zasebnim denarjem 1 proti 15 je bilo doseženo le razmerje 1 proti 5. Pri spodbujanju podjetniške dejavnosti je Evropska unija bolj nagnjena k preveliki ambicioznosti kot pa k premajhni.
Prišli smo do konca tretje oddaje projekta Govoriš kohezijsko. Vsi pogovori, ki so nastali v okviru projekta, so dostopni na internetni strani www.govoris-kohezijsko.si.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj