Miklavžoff

Spodnji dom avstralskega parlamenta je sprejel osnutek zakonodaje, ki bi policiji omogočil pridobiti dostop do kriptiranih podatkov velikih tehnoloških podjetij. Zakonodajni predlog, ki mu nasprotujejo vsa večja tehnološka podjetja, med njimi tudi Apple, Google in Facebook, predvideva zaporno kazen za posameznike ter do šest in pol milijonov evrov kazni za podjetja, ki preiskovalnim organom ne bi posredovala podatkov o domnevnih nezakonitih aktivnostih uporabnikov. Osnutek zakonodaje mora potrditi še zgornji dom parlamenta, kjer mu ostro nasprotujejo senatorji Avstralske delavske stranke, največje opozicijske stranke. Zakon bi ob sprejetju postal prvi tak primer v svetu, kritiki pa opozarjajo, da bi škodoval nadaljnji izmenjavi podatkov s podjetji v Združenih državah Amerike in onemogočal zasebnost uporabnikov storitev teh podjetij.

Z jutrišnjim dnem bo Kuba mobilnim uporabnikom omogočila neomejen dostop do internetnih storitev. Kubanci so lahko do zdaj na svojih mobilnikih dostopali le do spletnih storitev državnega telekomunikacijskega podjetja Etecsa. Odslej bodo lahko sklepali pogodbe tudi z drugimi ponudniki mobilnih storitev v državi. Do zdaj so bile te na voljo le turistom, tujim poslovnežem in uradnikom kubanske vlade. Kuba je sicer ena izmed držav z najmanjšim številom uporabnikov interneta. Prve državne internetne kavarne so se odprle leta 2013, dve leti kasneje so postavili prve brezžične oddajnike, prve civilne ponudnike mobilnega interneta pa šele lansko leto. Kubanski internet večinoma ni cenzuriran. Nedostopne so le nekatere domače strani, ki jih finančno podpirajo ZDA.

Madžarski premier Viktor Orban je podpisal odlok o združitvi približno 500 provladnih medijev v državni holding, ki bo koordiniral delo časnikov, revij, spletnih portalov ter radijskih in televizijskih postaj. Neprofitna organizacija, ki se imenuje Srednjeevropska ustanova za tisk in medije, bo imela odslej nadzor tako nad nacionalnimi kot nad regionalnimi mediji. Orban je z združitvijo preprečil možnost, da bi madžarski urad za konkurenčnost in medijski svet preverjal medijsko združitev z vidika vprašanja varovanja konkurence. Kritiki, med njimi tudi vladi nenaklonjeni spletni portal 444.hu, so opozorili, da bo to Orbanu omogočilo popoln nadzor nad mediji v državi.

Latviji se obeta koalicija petih strank. Potem ko Janisu Bordansu, predsedniku Nove konzervativne stranke, ni uspelo sestaviti vlade, je predsednik mandat namenil Aldisu Gobzemsu, predsedniku evroskeptične stranke KPV LV. Gobzems bo jutri latvijskemu parlamentu Saimo v glasovanje predstavil predlog koalicije, ki bi jo sestavljalo pet strank desnega centra. Poleg drugo- in tretjeuvrščene še protikorupcijsko Novo zavezništvo, ter frakcija dosedanje vladajoče desnosredinske Unije zelenih in kmetov. S prvouvrščeno Harmonijo, ki je sicer najbolj priljubljena med rusko manjšino v državi, si nobena od naštetih strank ne želi v vladi.

Ministri severnoatlantske pogodbene zveze NATO so včeraj v Bruslju prižgali zeleno luč za aktivacijo akcijskega načrta za članstvo Bosne in Hercegovine. Akcijski načrt za članstvo predvideva svetovanje, pomoč in praktično podporo prilagojeno individualnim potrebam držav, ki se želijo priključiti zvezi,  Bosna in Hercegovina pa mora zdaj pripraviti nacionalni letni program. Predsednik bosensko-hercegovske HDZ Dragan Čović se je že zahvalil NATO zaveznikom, srbski predstavnik v tročlanskem predsedstvu Milorad Dodik pa napovedal, da bo z vsemi svojimi močmi blokiral poskuse pridružitve NATU.

V Stockholmu se je danes začel prvi poskus mirovnih pogajanj med jemensko vlado in hutijskimi uporniki. Posebni odposlanec Združenih narodov za Jemen Martin Griffiths je ob tem povedal, da je to ključna priložnost za zagon mirovnega procesa. Pogovori med sprtima stranema bi se morali zgoditi že v septembru v Ženevi, a se hutijski odposlanci tam niso pojavili. Pred začetkom pogajanj sta se sprti strani dogovorili za izmenjavo več tisoč vojnih ujetnikov. Kot znak podpore mirovnemu procesu so Saudova Arabija in Združeni arabski emirati omogočili transport petdesetih ranjenih hutijskih upornikov na zdravljenje v Oman.

Medtem ko leta 2012 na vstajah odnesenemu nekdanjemu mariborskemu županu zaenkrat politični povratek ne uspeva, pa več uspeha žanje v sodnih dvoranah. Murskosoboško tožilstvo je včeraj odstopilo od pregona Kanglerja in soobtoženih Milice Simonič Steiner, ki je v Kanglerjevem času direktorovala mestni upravi, in tedanjega vodje urada za komunalo Vilija Eisenhuta, tudi v primeru Kolektor. V njem je tožilstvo trojici očitalo, da je zlorabila položaj ob gradnji nove mariborske tržnice, družbi Konstruktor VGR pa preplačala komunalne storitve.

Umiku pregona je botrovala razveljavitvena sodba v primeru sporne zaposlitve Astrid Bah. Vrhovno sodišče je obsodilno sodbo med drugim razveljavilo tudi z argumentom, da je bila Kanglerju kršena pravica do obrambe, s tem ko mariborsko sodišče, ki ga je obsodilo, ni zaslišalo preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika in prič. Žirovniku Kangler že vse od začetka sodnih procesov očita, da je zoper njega in soosumljene odrejal prikrite preiskovalne ukrepe iz maščevalnosti in zatorej ni bil nepristranski. Spor med njima naj bi po zatrjevanjih bivšega župana izviral iz časov, ko je bil Žirovnik uslužbenec Sove, Kangler pa ga je kot predsednik parlamentarnega odbora za nadzor na preiskovalnimi službami nadzoroval. Upoštevajoč sodbo vrhovnega sodišča je v primeru Kolektor murskosoboško sodišče, zaslišalo Žirovnika in predlagalo priče, na koncu pa pritrdilo Kanglerju in podvomilo o nepristranskosti preiskovalnega sodnika. Posledično je iz spisa izločilo vse dokaze, pridobljene na podlagi Žirovnikove odredbe, tožilstvo pa je na podlagi tega odstopilo od pregona.