OFF aktual

Zjutraj ob 5:13 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,8 v bližini Radeč, 45 km vzhodno od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci ožjega nadžariščnega območja, intenziteta potresa pa naj ne bi presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres je v Radečah prekinil sicer mirno noč, saj tam, za razliko od 56-ih ostalih občin v Sloveniji, ni bilo treba izvesti drugega kroga volitev za župana. Aktualni župan in edini kandidat Tomaž Režun je zmagal s 1627 glasovi za, neveljavnih glasovnic je bilo 130.

Do političnih potresov pa je zato sinoči prišlo kar v vseh šestih mestnih občinah, kjer so občani odločali o županih in županjah v drugem krogu, saj v nobeni ni zmagal trenutni župan.

V Mariboru se je že v prvem krogu od stolčka poslovil Andrej Fištravec. Na Ulici heroja Staneta 1 ga bo nadomestil Saša Arsenovič, ki je s 57-imi odstotki glasov premagal nekdanjega župana Franca Kanglerja. Nedaleč stran, na Ptuju, je Nuška Gajšek s podporo Socialnih demokratov prepričljivo premagala trenuntega župana Štefana Čelana. V Slovenj Gradcu je bila razlika neprimerljivo manjša, Tilen Klugler je aktualnega župana Andreja Časa premagal z razliko 312 glasov. V Novi Gorici bo Mateja Arčona na mestu župana nadomestil Klemen Miklavič, novi župan Kranja je Matjaž Rakovec, v Kopru pa bodo očitno dočakali spremembo na čelu občine po 16 letih. Če ne bo ponovnega štetja, je Aleš Bržan Borisa Popoviča premagal za sedem glasov.

Po še vedno neuradnih podatkih pa se najtesnejši izid volitev obeta v občini Šmarješke Toplice. Oba kandidata - Marjan Hribar in Bernardka Krnc - sta dobila natanko 1016 glasov, kar pomeni, da bo zmagovalca ali zmagovalko prvič v zgodovini Slovenije določil volilni žreb. Za detajlnejšo analizo volilnih izidov prisluhnite nočnemu programu v izvedbi Radia Študent, Mariborskega radia Študent in Neodvisnega obalnega radia, ki je v etru potekal sinoči oziroma zgodaj zjutraj.

Izjava

Tako je sinoči poraz komentiral Franc Kangler. 

Vlada je s sindikati javnega sektorja podpisala stavkovne sporazume in dogovor o plačah. Premier Marjan Šarec je pred podpisom sporočil, da je bilo izpogajano največ, kar je bilo možno, kar pa ni zadovoljilo vseh sindikatov. Kot zadnji so od dogovora odstopili tudi predstavniki Sindikata delavcev v pravosodju in hkrati sporočili, da vladi dajejo tri mesece za izboljšanje ponudbe.

Vsem zaposlenim v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev se bodo plače dvignile za najmanj en plačni razred. Po oceni Ministrstva za javno upravo so dogovorjeni dvigi plač in dodatkov skupno ocenjeni na 308 milijonov evrov do leta 2020.

Na tuje. Po še tretjem vikendu protestov in izgredov tako imenovanih rumenih jopičev v Parizu je francoski predsednik Emmanuel Macron naročil premierju Édouardu Philippu, naj vzpostavi stik in začne pogovore s protestniki. Nezadovoljstvo, ki je pognalo rumene jopiče na ulice, je sprožilo zvišanje obdavčitve pogonskih goriv, ki jih vlada dojema kot okoljski ukrep, protestniki pa kot zgolj še en ukrep, ki bo najbolj prizadel najšibkejše. 

Po vzoru Francije so se čez vikend rumeni jopiči pojavili tudi na belgijskih ulicah. Bolj kot z nezadovoljnim ljudstvom pa  se te dni tamkajšnja vlada ukvarja z globalnim dogovorom Združenih narodov o migracijah. Premier Charles Michel dogovor podpira, medtem ko mu večja flamska koalicijska stranka, nacionalistično Novo flamsko zavezništvo, nasprotuje z željo, da bi se Belgija pridružila vse daljšemu seznamu evropskih držav, ki očitno ne nameravajo podpreti dogovora.

Katarski minister za energetiko Saad Al Kaabi je sporočil, da bo Katar z novim letom zapustil Organizacijo držav izvoznic nafte, OPEC. Kaabi je prisotnim na novinarski konferenci zagotovil, da je razlog izključno ekonomske in ne politične narave. Katar prihodnost namerava graditi na plinu, ne nafti. Število članic mednarodnega kartela bo tako z letom 2019 padlo na 14, skupaj pa premorejo več kot štiri petine vseh dokazanih globalnih  naftnih rezerv.