OFF elitam in človekovim pravicam
Ukrajina je vložila tožbo zoper Rusiji na Evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer zaradi zajetja ukrajinskih mornarjev. Namestnik ministra za pravosodje in ukrajinski komisar na Evropskem sodišču za človekove pravice Ivan Liščina je pojasnil, da je Ukrajina vložila tožbo zaradi zajetja 24-ih mornarjev 25. novembra v Črnem morju v bližini Kerčenske ožine. Vsi mornarji so se razglasili za vojne ujetnike. Mornarji so bili dva meseca priprti zaradi obtožbe nelegalnega prečkanja meje. Vsem grozi do šest let zapora.
Francoski premier Édouard Phillipe je objavil načrte za uvedbo zakonodaje, ki bo prepovedala neprijavljene proteste. Zakonodaja je odziv na demonstracije rumenih jopičev, ki potekajo že osmi vikend zapored, oblasti so protestnike označile za prevratnike, ki želijo strmoglaviti vlado. Phillipe je za francosko televizijo povedal, da želi vlada z novo zakonodajo ohraniti pravico do demonstriranja in sankcionirati tiste protestnike, ki kršijo zakon. Novi zakon bodo oblikovali na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, ki prepoveduje prisotnost nogometnih huliganov na stadionih. Gibanje rumenih jopičev se je začelo zaradi povišanja davka na gorivo, ki je sprožil splošno nezadovoljstvo in kritiko politike francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki po mnenju demonstratorjev favorizira elito. Francoski predsednik Macron je krizo skušal umiriti z deset milijard evrov vrednim paketom ukrepov, namenjenim olajšanju življenja upokojencev in slabo plačanih delavcev, a to protestov ni ustavilo. Se pa je protestno gibanje razklalo na tiste, ki so se pripravljeni pogajati z vlado, in tiste, ki vztrajajo na barikadah. Protestnike sta nazadnje podprla celo italijanski notranji minister Matteo Salvini in podpredsednik tamkajšnje vlade Luigi Di Maio.
Novi kalifornijski guverner Gavin Newsom je podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko povsem preoblikoval način pridobivanja in plačevanja zdravil, predpisanih z receptom. Z nastopom mandata, v ponedeljek je Newson obljubil, da se bo boril proti neenakosti, ki jo odraža administracija predsednika Donalda Trumpa. V izvršnem ukazu je pozval državne uradnike k oblikovanju največjega sistema za prodajo zdravil v ZDA. Poleg tega je v nalogu k pogajanju o ceni zdravil povabil Medicaid, zvezni program, ki zagotavlja zavarovanje za tiste z nizkimi prihodki. Medicaid bi se tako pridružil pogajanjem o cenah zdravil za vseh svojih 13 milijonov uporabnikov. Na ta način bi koristi zavarovancev od Organizacije vzdrževanje zdravja preusmerili k sistemu, ki omogoča zvezni državi, da obravnava vse nakupe. Zvezna država bi tako pripravila seznam zdravil, ki bi se kupovala po enotnih cenah. Izvršni ukaz dopušča tudi vključitev privatnih podjetij in drugih državnih agencij v pogajanja s farmacevtskimi podjetji.
Gvatemala se umika iz protikurupcijskega organa Združenih narodov, uslužbenci Mednarodne komisije Združenih narodov proti nekaznovanju v Gvatemali pa imajo po odloku vlade 24 ur, da zapustijo državo. Odločitev je povzročila kritike aktivistov in borcev proti korupciji ter kritike ustavnih odvetnikov. Gvatemalski predsednik Jimmy Morales je v medijih komisijo obtožil polariziranja države in sodelovanja s teroristi. Mednarodna komisija proti nekaznovanju v Gvatemali je bila ustanovljena leta 2006 na zahtevo gvatemalske vlade, in sicer z namenom boja proti visoki stopnji nekaznovanosti za kazniva dejanja. Organizacijo so kot individualno telo, ki podpira policijo, ratificirali leta 2007. Preiskava Komisije o korupciji v letu 2015 je privedla do odstopa takratnega predsednika Otta Péreza Moline.
V nemilosti kritikov se je znašla avstrijska državna pošta. Po razkritju avstrijskega portala za preiskovalno novinarstvo Addendum je pošta drugim podjetjem za namen ciljnega marketinštva prodajala imena, naslove, starost in spol treh milijonov avstrijskih potrošnikov, od tega tudi podatke o političnih preferencah 2,2 milijona ljudi. Podatke o političnih preferencah je pošta prodajala tudi političnim strankam, da so lahko v predvolilnih kampanjah bolje ciljale na potencialne podpornike. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije je pošta od leta 2001 trgovala z osebnimi podatki prek lastne platforme, zaradi česar so postavili lastno spletno trgovino.
Situacijo pojasni predstavnik Epicentra Works, avstrijske nevladne organizacije za človeške pravice Walter Hötzendorfer:
Izjava
Pojasni tudi zakaj je takšne vrste prodaja podatkov problematična:
Izjava
Ruandska vlada je prepovedala prodajo izdelkov za beljenje kože. Mnogi se bojijo, da bo prepoved tovrstnih izdelkov zgolj privedla do nakupa nereguliranih proizvodov, ki bi lahko ogrozili zdravje žensk. Prodaja izdelkov za beljenje kože v afriških državah je letno vredna več milijard evrov. Podobno prepoved so že uvedle nekatere afriške države, kot so Gana, Kenija in Južna Afrika, a se nasprotniki prepovedi prav tako borijo proti prepovedi, saj ta spodbuja tihotapce tovrstnih kozmetičnih izdelkov.
Senat Višjega sodišča v Celju je potrdil odločitev Okrajnega sodišča v Velenju, da mora predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša novinarki Mojci Šetinc Pašek plačati 6000 evrov odškodnine zaradi žaljivega tvita. Janša bo moral Paškovi povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Velenjsko okrajno sodišče je že oktobra leta 2016 razsodilo, da mora Janez Janša novinarki in urednici Radiotelevizije Slovenija Šetinc Paškovi plačati odškodnino 6000 evrov zaradi žaljivega tvita, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil za odsluženi prostitutki. Janšo je tožila tudi Carlova, le da je Višje sodišče v Celju v njenem primeru novembra lani ugodilo Janši in tožbo Carlove vrnilo na prvo stopnjo. Obe novinarki sta Janšo zaradi tvita tožili tudi kazensko. Novembra je celjsko okrožno sodišče Janšo zaradi razžalitve novinark obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janšev zastopnik je že vložil pritožbo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj