Centralna izborna komisija ali Središnje izborno povjerenstvo?
Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je odločila o novi razporeditvi mandatov na etnični osnovi v Dom narodov, to je zgornji dom parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine. Federacija je večja entiteta, ki se deli na deset kantonov, skupaj z Republiko srbsko pa tvori Republiko Bosno in Hercegovino. Po ustavi Federacije Dom narodov sestavlja 58 predstavnikov, po 17 iz vsakega izmed konstitutivnih narodov, to je Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, in sedem predstavnikov manjšin. Predstavnike v zgornji dom parlamenta volijo kantonalne skupščine, v vsakem izmed desetih kantonov vsaj po enega predstavnika konstitutivnih narodov.
Ostalih 21 mandatov razdelijo po kantonih glede na proporcionalno etnično sestavo. Dom narodov Federacije Bosne in Hercegovine po konstitutivni seji izbere po pet predstavnikov hrvaške skupnosti in pet predstavnikov bošnjaške skupnosti za zgornji dom parlamenta na državni ravni. Nova razporeditev poslancev temelji na popisu prebivalstva iz leta 2013, popisa pa večina strank ne sprejema za ustavnega, saj še vedno velja Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995. Ta v sedmem aneksu zapoveduje uporabo popisa prebivalstva iz leta 1991, dokler se vsi begunci iz državljanske vojne ne vrnejo v svoja bivališča.
Ureditev sestave Doma narodov Federacije Bosne in Hercegovine opiše Enver Kazaz s Filozofske fakultete v Sarajevu.
Kazaz pojasni, zakaj je takšna volilna ureditev že v osnovi problematična.
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo vse od konca vojne leta 1995 kljub ustavnemu zagotovilu za 17 predstavnikov iz vrst vsakega konstitutivnega naroda srbskih poslancev v zgornjem domu parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine do sedaj največ 13.
Državna volilna komisija je na novo interpretirala ustavo Federacije Bosne in Hercegovine in za novo razporeditev mandatov v zgornjem domu upoštevala popis prebivalstva iz leta 2013, in ne iz 1991. Kazaz pojasni, kaj ta sprememba pomeni v smislu upoštevanja etničnega čiščenja konec prejšnjega stoletja kot dejstva, ki še vedno vpliva na politične razmere v državi.
Ustavno sodišče se je s krizo volilnega sistema ukvarjalo že leta 2016, ko je ugodilo prošnji Boža Ljubića, člana HDZ Bosne in Hercegovine, da ponovno preuči zakon. Sodišče je odločilo, da je zakon protiustaven, ker zagotavlja vsakemu konstitutivnemu narodu vsaj enega poslanca zgornjega doma iz vsakega kantona.
Večina strank - tako predstavnic bošnjaškega kot hrvaškega naroda v Bosni in Hercegovini zaradi včerajšnje odločitve napoveduje tožbo Državne volilne komisije. Odločitev sodišča bo razjasnila, kakšna bo usoda vzpostavitve zgornjega doma parlamenta Federacije. Kazaz meni, da sestava Doma narodov celotne Bosne in Hercegovine ni ogrožena, deluje lahko kot tehnična vlada.
Kljub napovedim o sprožitvi postopka na ustavnem sodišču pa se zdi, da strankama HDZ in SDA, političnima predstavnicama hrvaškega in bošnjaškega konstitutivnega naroda, trenutni sistem odgovarja.
Enverja Kazaza skrbi odziv mednarodne javnosti, predvsem veleposlaništva Združenih držav Amerike, ki odločitev državne volilne komisije Bosne in Hercegovine podpira.
Kot smo se naučili tudi iz dogajanja po lokalnih volitvah v Sloveniji, se volitve nikoli ne zaključijo s preštetjem glasov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj