Pepel in žlindra
Tuzla. Indeks kvalitete zraka ob 13.00: 152. Nezdrav. Opozorilo: možen pojav okrepljenih simptomov in intenzivnosti bolezni pri ljudeh s srčnimi boleznimi in boleznimi respiratornih organov, kot je astma. Vsi ostali bi lahko občutili negativen vpliv onesnaženja na zdravje. Navedene skupine morajo zmanjšati vsakršne fizične aktivnosti: pljučni in srčni pacienti, nosečnice, otroci in starejše osebe. Daljšim ali večjim naporom zunaj bi se morali izogibati tudi vsi ostali.
Sodeč po podatkih organizacije Eko akcija, ki z več merilnimi postajami po številnih krajih Bosne in Hercegovine meri kakovost zraka, je v Tuzli danes zrak razmeroma OK. Razmeroma, ker hiter pogled na decembrske meritve razkrije vsakoletno realnost zimskih mesecev v Tuzli. 23. decembra zrak nezdrav, 22. zelo nezdrav, 21. zelo nezdrav, 20. nezdrav in tako naprej.
Tuzla je tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini, po onesnaženosti pa se bori za primat s Sarajevom. Skupaj s prestolnico tvorita udarni dvojec, ki redno zaseda lestvice mest z najbolj onesnaženim zrakom na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski so problem onesnaženosti letošnjo zimo rešile tako, da so prenehale z merjenji. Denis Žiško iz Centra za ekologijo in energetiko opozarja, da v zadnjih letih v tuzelskem kantonu ni bilo nič narejenega glede te problematike.
Tuzla na severovzhodu Bosne in Hercegovine leži na velikih zalogah soli in premoga. Če je rudnik soli kriv za dobesedno počasno pogrezanje Tuzle, pa sta ravno rudnik premoga in pripadajoča termoelektrarna kriva za težave z zrakom. Termoelektrarna Tuzla je največja v državi in je v 90-odstotni lasti Federacije Bosne in Hercegovine.
Sestava novega kantonalnega prostorskega načrta je ponovno na mizo vrnila možnost gradnje odlagališča žlindre in pepela. Tega poskušajo po mnenju Centra za ekologijo in energetiko energetski lobiji ponovno vrisati v prostorske akte nasprotovanju lokalnega prebivalstva navkljub. Čas praznikov je idealen za to.
Ne gre za prvo tovrstno odlagališče pepela in žlindre, raztopine oksidov, ki nastane pri taljenju rud.
V tuzelskem primeru se ponavljajo enaki očitki in težave kot v Šoštanju ali Velenju. Medsebojna odvisnost gospodarskih subjektov in njihov pomen za ekonomijo ter družbo prevladata nad škodljivimi učinki. 21. decembra so v Tuzli proslavljali tudi dan rudarjev, ki komemorira oboroženo vstajo rudarjev pred 98 leti. V Tuzli so ga letos obeležili z 800-kilogramsko baklavo, ki so jo tudi prijavili za Guinnessovo knjigo rekordov.
Sedmi blok bo, nepresenetljivo, dvignil ravni izpustov ogljikovega dioksida. Smernice Evropske unije in pariškega podnebnega dogovora očitno ne skrbijo kantonalnih ter državnih oblasti. Prehoda na obnovljive vire energije še ni na vidiku.
Večina strank v kantonalni skupščini se je sicer poleti javno izrekla proti novemu odlagališču žlindre in pepela. Kot poudari Žiško, so bile takratne obljube dane v predvolilnem času.
Na tem mestu velja rudarski pozdrav nameniti tuzelskim okoljevarstvenikom. Sretno!
Prikaži Komentarje
Komentiraj