Premoč premožnega premogovnega lobija

V poljskih Katovicah od nedelje poteka podnebni vrh Združenih narodov COP24. Namen tokratnega srečanja, ki bo trajalo do 14. decembra, je, da se podpisnice Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah dogovorijo o njegovi implementaciji. Sporazum, ki so ga v francoski prestolnici leta 2015 podpisale vse članice ZN, zajema obdobje po letu 2020, od podpisnic pa zahteva, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevale, da ne bi preseglo 1,5 stopinje Celzija.

Sporazum poleg tega priporoča povečanje sposobnosti prilagajanja škodljivim učinkom podnebnih sprememb, okrepitev odpornosti proti podnebnim spremembam in spodbujanje razvoja, usmerjenega v družbo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, in sicer tako, da to ne bi ogrozilo pridelave hrane in da se finančne tokove uskladi z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja.

Lani je ameriški predsednik Donald Trump najavil odstop od sporazuma, kar pa lahko stori šele konec leta 2020, tik pred koncem svojega mandata. Ob odsotnosti ZDA so vlogo škodljivca prevzeli kar domačini. Podobno kot leta 2013, ko je podnebni vrh gostila Varšava, je bil tudi tokrat seznam sponzorjev nič kaj okolju prijazen. Komentira udeleženka vrha Joanna Flisowska iz organizacije Climate Action Network.

Izjava

Pred petimi leti so v Varšavi dogodek med drugim sponzorirali nemška proizvajalca avtomobilov BMW in Opel, letalska družba Emirates, največji svetovni proizvajalec jekla ArcelorMittal, največje poljsko energetsko podjetje PGE in tako naprej.

PGE je tudi tokrat med zlatimi sponzorji vrha. Ob njem lahko najdemo še drugo največjo poljsko energetsko firmo Tauron, proizvajalca koksa JSW, zavarovalnico PZU, ki je največja v sektorju rudarstva, banko PKO, ki financira fosilno industrijo, PGNiG, vodilno poljsko plinsko podjetje, naftno podjetje LOTOS in ORLEN, največje bencinsko distribucijsko podjetje.

Vsa našteta podjetja so v večinski ali delni lasti Poljske, povsem pričakovano imajo vsa zgodovino lobiranja pri domačih, tujih in nadnacionalnih organih. V lobbyju dvorane v Katovicah, ki gosti zasedanje, je poleg logotipov sponzorjev udeležence pričakala še godba domačega rudarskega ansambla.

Poleg izbire sponzorjev je marsikatero obrv dvignil tudi uvodni nagovor poljski vladi naklonjenega predsednika Andrzeja Dude. Ta je navzočim dejal, da se na Poljskem ne nameravajo odreči premogu, ki jim zagotavlja štiri petine elektrike. Po mnenju Dude bi se s tem odrekli lastni suverenosti. Poljska je ena od držav EU, ki še nima predvidenega datuma za zaprtje termoelektrarn, ki sežiga premog.

Izjava

Duda ne vidi razloga, zakaj ne bi boj proti podnebnim spremembam soobstajal z rudarjenjem in sežiganjem premoga. Nenazadnje Poljska po njegovih besedah uspešno izpolnjuje cilje, ki ji jih nalaga Pariški sporazum.

Izjava

Katovice so največje mesto v Šleziji, ki je zgodovinsko najbolj vezano na premog. Še danes gre za regijo z največjim izkopom. Poljska je deveta največja proizvajalka premoga na svetu, v rudnikih naj bi bilo zaposlenih okoli 80 tisoč ljudi. Flisowska pravi, da se število zaposlenih v tem sektorju ne glede na retoriko vlade zmanjšuje.

Izjava

Poljska navkljub vsemu zaostaja za še eno evropsko državo, kar zadeva proizvodnjo premoga. Ta država je Nemčija. Poročilo organizacije Climate Action Network, imenovano Last Gasp, med deset največjih proizvajalk premoga v Evropi uvršča zgolj dve poljski. Na tretjem mestu je prej omenjeni gigant PGE, a pred njim sta še nemški RWE in češki EPH, ki večino premoga izkoplje v Nemčiji.

Izjava

Flisowska poudarja, da je globalno gledano premog skupaj z nafto najbolj razširjen vir energije in tudi najbolj škodljiv za okolje. V EU premog še vedno zagotavlja 21 odstotkov vse električne energije. Omenjeno poročilo Last Gasp izpostavlja neposredne zdravstvene posledice, za katerimi zaradi zažiganja premoga trpijo prebivalci Evrope. Po njihovih ocenah je zgolj deset podjetij odgovornih za dve tretjini vsega onesnaženja v Evropi in s tem tudi za bolezni in smrti, ki iz tega izvirajo. Prepričljivo na prvem mestu je nemški RWE.

Izjava

Poročilo The Last Gasp podjetjem in vladam predlaga, naj prenehajo z vsemi investicijami, ki zadevajo premog, vse termoelektrarne, ki sežigajo premog, naj se zaprejo do leta 2030, hkrati naj se omeji lobiranje na tem področju, predvsem pa naj se zasleduje cilje iz Pariškega sporazuma.

Izjava

Vzporedno z zasedanjem v Katovicah potekajo na ravni EU pogajanja o uveljavitvi novih pravil na področju energetike. S tem današnji OFFsajd zaključi tudi Joanna Flisowska.

Izjava

Mimogrede, delovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je predvideno do leta 2054.