Ne pali na to
Bosna in Hercegovina zapada v politično krizo, nekoliko globljo od tiste, v kateri je navajena biti. 27. avgusta je že drugič bila odpovedana seja predsedstva Bosne in Hercegovine, na kateri bi morali imeti razpravo o imenovanju Zorana Tegeltija na pozicijo predsednika sveta ministrov. Imenovanje je predpogoj za ustanavljanje državne oblasti, vendar kandidat Zveze neodvisnih socialdemokratov, s kratico SNSD, ne bo imel podpore dveh članov predsedstva, dokler predsednik te stranke in član predsedstva iz vrst srbskega naroda Milorad Dodik ne pristane na pošiljanje prvega Letnega nacionalnega načrta, poznanega tudi pod kratico APN, zavezništvu NATO.
Bosna in Hercegovina je že pred desetimi leti, 2. oktobra 2009, vložila formalno zahtevo za Akcijski letni načrt za članstvo v NATU. S tem se je strinjal tudi Nebojša Radmanović, ki je takrat deloval kot član predsedstva iz vrst srbskega naroda.
Takrat se je Milorad Dodik, predsednik Radmanovićeve stranke, na predajo formalne zahteve za Akcijski letni načrta odzval s spominjanjem na to, da je narodna skupščina Republike Srbske že leta 2005 enoglasno podprla pridružitev Bosne in Hercegovine transatlantskemu vojnemu zavezništvu. Dodal je, da je njegovo prepričanje, da mora Bosna in Hercegovina postati del tega zavezništva in da mora procedura, skozi katero bo doseženo članstvo, predstavljati voljo ljudstva. Spomnil se je tudi nekaterih krivic, ki jih je NATO storil na tem področju, a je dodal, da to še ne pomeni, da morajo zaradi tega žrtvovati nadaljnje integracijske procese, ter da se ravno v okvirju NATO struktur lahko odprta vprašanja rešujejo.
Na izredni seji 16. avgusta letos je Dodik povedal, da ne bo glasoval za Letni nacionalni načrt za pristopanje Bosne in Hercegovine v NATO. Dodal je, da se bo Republika Srbska po 5. septembru odločila, kako se bo naprej “obnašala v odnosu do BiH”, pri čemer je preprosto pozabil, da je uradno del omenjene države. Zdi se mu, da kandidat za Svet ministrov “neće proći”. Tako je nadaljnji potek dogodkov v njegovih rokah.
V tem primeru ne gre za sam problem pristopanja k čezatlantskemu vojnemu zavezništvu. Na območju obeh entitet Bosne in Hercegovine - torej že omenjene Republike Srbske in pa Federacije Bosne in Hercegovine - ne primanjkuje nacionalistične retorike, kar povzroča splošno nervozo in s tem željo, da se država priključi nečemu, kar, vsaj formalno, ponuja večjo varnost. V Nišu je lani marca, na 19. komemoraciji ob obletnici začetka Natovega bombardiranja takratne Zvezne republike Jugoslavije, Milorad Dodik dejal, da srbski narod nikoli ne more oprostiti bombardiranja in da mu tega tudi ni treba. Dodal je, da se je srbski narod v Republiki Srbski “dvignil in obnavlja svojo nacionalno kapaciteto”. V istem govoru je povedal, da je manjša od obeh entitet prepričana v svojo vse večjo “politično, kulturno, izobraževalno in nacionalno integracijo s Srbijo”.
Izkoristil je tudi priložnost, da se zahvali srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ker ustvarja “stabilno in najmočnejšo državo v regiji”. Republika Srbska je “hvaležna srbski vladi”. Dodal je tudi, da je NATO, ko se je “vmešal” v vojno v Bosni in Hercegovini, na ta način sam “odločil izid te vojne”, s čimer je opomnil, da bi lahko bilo drugače.
Dodik je že večkrat dejal, da želi čim večjo integracijo s Srbijo v vseh vprašanjih in usklajevanje s to državo glede pomembnih mednarodnih vprašanj, kot je na primer politika do Nata. Tako kot se je tudi Srbija odločila, da bo ta politika vojaška nevtralnost, ji bo v tej odločitvi sledila tudi Republika Srbska. Možno je, da je v diskusiji o izmenjavi določenega dela ozemlja med Srbijo in Kosovom Dodik videl možnost oživljanja ideje o spremembi meja na Balkanu.
Dan po drugi odpovedani seji je Dodik dejal, da “Republika Srbska nima nikakršne želje po avanturizmu” ter da bodo delali s ciljem utrjevanja izvornega Daytonskega sporazuma. Meni, da ne obstaja pravna, politična ali ustavna logika, po kateri Republika Srbska ne more sedaj izstopiti iz sporazuma o oboroženih silah, saj je v prejšnjem obdobju “nekdo z nasiljem izsilil” različne strukture oblasti, da so dale soglasje v imenu Republike Srbske. Dodaja tudi, da bo predlagal prekinitev sporazuma o vojski, sodstvu in tožilstvu, posrednih davkih in o vsem tistem, kar so, kot sam pravi, “vsilili” visoki predstavniki.
V februarju je Dodik obljubil, da se bo svet ministrov oblikoval že v naslednjem mesecu. Že v juliju pa je izjavil, da oblikovanje sveta ministrov za Republiko Srbsko ni pomembno ter da se bodo posvečali razvijanju polnih kapacitet institucij v entiteti.
NATO integracije so strateško pomembne za prihodnost in razvoj Bosne in Hercegovine ter so zaradi specifične politične in družbene situacije v tej državi edina realna rešitev za Bosno in Hercegovino, meni profesor sarajevske fakultete za politične vede, tudi bivši minister za obrambo, Selmo Cikotić. Ob tem se zaveda tudi manj pozitivnih elementov članstva, meni pa, da trenutno boljše alternative ni.
- Izjava
Meni, da je za Bosno in Hercegovino nevarnejša slaba notranja komunikacija, ki se bo manifestirala v nečlanstvu v omenjenem zavezništvu, če do tega pride.
- Izjava
Zakaj je prišlo do takšnega preobrata v politiki Milorada Dodika?
- Izjava
Pod vprašanje se postavlja tudi njegova retorika, povezana z ozemeljsko celovitostjo države.
- Izjava
NATO naj bi tako ponujal varnost, ozemeljsko celovitost, politično neodvisnost. Akcijski letni načrt pa je nujen za nadaljnje uveljavljanje akcijskega načrta za članstvo, ki je nujen za sprejem BiH v Natu.
Ali je članstvo v Natu nujno za ozemeljsko celovitost države?
- Izjava
Pri ANP-u gre za načrt, kako bo država dosegla napredek svojih oboroženih sil. V preteklih letih je Bosna in Hercegovina že uvajala določene reforme v vojski in pravzaprav je APN povezan z nečim, kar je že del obstoječega procesa. Ob tem Bosno in Hercegovino obvezujejo tudi že obstoječi pravni akti in strategije, kot so Zakon o obrambi, odločitve predsedstva in strategija zunanje politike.
- Izjava
Cikotić omenja tudi ruske interese, povezane z zavračanjem širitve Nata.
- Izjava
Cikotić je mnenja, da bo priključitev NATU imela tudi viden ekonomski vpliv.
- Izjava
Pomemben element je torej privabljanje notranjih in zunanjih investitorjev. Gre tudi za zmanjšanje možnosti za ponovitev vojne, napad ali agresijo druge države. Same spremembe, pravi Cikotić, država potrebuje ne glede na članstvo.
- Izjava
Čemu se v zameno država članica odreka?
- Izjava
Cikotić omeni tudi nekoliko paradoksalno povezavo med oboroževanjem in mirom.
- Izjava
Sam ANP še ne pomeni članstva, le več sodelovanja z Natom. Je pa hkrati nujen del procedure, čez katerega mora Bosna in Hercegovina iti, če želi v prihodnosti zares postati polnopravna članica Nata, kar si očitno v Federaciji Bosne in Hercegovine želijo.
Daytonski mirovni sporazum upočasnjuje politične procese v BiH, saj so reforme, povezane z zunanjo politiko, težko izvedljive.
Naslednja seja predsedstva Bosne in Hercegovine bo 20. septembra, razpravljalo pa se bo o poti k Natu in o končnem imenovanju kandidata za predsedujočega svetu ministrov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Zakaj pa za razliko od Republike Srpske BiH želi vstopiti v Nato?
Kdo lahko zagotovi, da bo Nato preprečil napetosti v BiH?!
Komentiraj