PRVI IN ZADNJI PREDSEDNIK, 2. DEL

Drugič.

Državniki so redki, še redkejši tisti, ki so pripravljeni na pogovor in odprti za kakršnakoli vprašanja. V tednih, ko je državne vajeti prevzelo kar nekaj obrazov iz izrednih dni nekega drugega časa, smo se tudi na Radiu Študent usedli s predsednikom republike. Preden pa poslušalec odklopi radijski sprejemnik, naj ga pomirimo, saj se ne bomo pogovarjali o najnovejših filtrih na Instagramu in telovadnih režimih za kar najbolj državotvorno postavo. Za pogovor z Radiem Študent si je namreč vzel čas zadnji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije in prvi predsednik samostojne Republike Slovenije – predsednik Milan Kučan.

Prisluhnite drugemu delu pogovora, v katerem se s Kučanom spominjamo njegovih poznanstev v Beogradu, jugoslovanskih načrtov za izdelavo nadzvočnega vojaškega letala ter mednarodnih vidikov razpada Jugoslavije in nastanka samostojne Slovenije, dotaknemo pa se tudi vroče teme ta hip: nove vlade in zamer, ki jih do Milana Kučana goji aktualni predsednik vlade Janez Janša.

Milan Kučan ni samo prvi slovenski predsednik, je tudi pričevalec svojega časa. S politiko se je ukvarjal že v 60. letih 20. stoletja, ko je med drugim predsedoval Zvezi socialistične mladine Slovenije. Z leti je začel zasedati vedno pomembnejša mesta v jugoslovanski politiki, najprej kot sekretar Zveze komunistov Slovenije, kasneje kot predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, nato kot slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in na koncu kot predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Narava njegovih političnih, partijskih ali republiških funkcij je pogosto zahtevala prisotnost v Beogradu. Jugoslovanska metropola je bila takrat odprto in napredno mesto z bogato kulturno ponudbo, pa tudi prostor srečevanja. Milan Kučan je v Beogradu imel priložnost spoznati mnoge akterje preteklih pa tudi kasnejših prelomnih dogodkov in celo vojn, med njimi so bili Koča Popović, Fadil Hoxha, Slobodan Milošević in drugi. Z nekaterimi je Kučan prijateljeval, druge je samo poznal.

V nadaljevanju prisluhnite pričevanju Milana Kučana, ki govori o nekem drugem, jugoslovanskem času. Času, v katerem je Jugoslavija doživljala mnoge integracijske pa tudi dezintegracijske trende. Tako je na primer vojska, da bi ponovno povezala vedno bolj ločeno republiško gospodarstvo, začela načrtovati izdelavo nadzvočnega jugoslovanskega vojaškega letala:

Intervju - 1.del

Uradno slovensko zgodovinopisje slika podobo slovenske osamosvojitve, ki se je dogajala na relaciji med Slovenijo in Srbijo ali kvečjemu med Slovenijo in Jugoslavijo. Pogosto so iz te enačbe izpuščeni mednarodni akterji - Nemčija, Združene države Amerike, Mednarodni denarni sklad, Evropska skupnost in tako naprej. Slovenska osamosvojitev se prav tako ni zgodila brez posledic za druge jugoslovanske republike, ki jih je zadela brutalna vojna. Kot nekdo, ki je deloval znotraj jugoslovanske politične realnosti, ima Milan Kučan vpogled tudi v ostale vidike razpada Jugoslavije, ki sežejo onkraj Slovenije in onkraj Jugoslavije.

Intervju - 2.del

Milan Kučan je človek, ki je redko skrival pragmatičnost svoje politike. Nima težav s tem, da opozori na trenutke slovenskega osamosvajanja, ko je nastajajoči politični vrh ravnal oportuno, na primer v primeru problematične hrvaške ustave.

V zadnjem sklopu našega pogovora se nam končno uspe odlepiti od zgodovinskih tem. Milan Kučan za Radio Študent odgovarja na preprosto vprašanje: »Zakaj Janez Janša tako sovraži Milana Kučana?« Še pred tem pa se s prvim predsednikom pogovarjamo o ostalih Janezih v naših soseščini. Soseščini, ki je danes znana kot Višegrajska skupina. Ideji srednjeevropskega združevanja in vključitvi Slovenije v višegrajsko skupnost je bil izredno naklonjen tudi Kučan. Pa mu je žal, da se Slovenija ni pridružila Madžarski, Poljski, Češki, Slovaški?

Intervju - 3.del