Zajeban je ne bit desničar dans

pa ta Botz nvm a je že enkrat prebral tri stavke brez nepotrebnega zategovanja, zmedenega premolka ali čisto enostavnega ee, jecljanja (in s popolnoma zgrešeno intonacijo). Aja, saj ima samo 20+ let kilometrine.

ha ha ha očitanje moralizma je samo moralizem

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

kaj je že tista heglova iz uvoda v fenomenologijo duha? nekaj o tem, da se po tem, kaj je duhu dovolj, meri stopnja njegove izgube....kako primerna teza za tovrstne antipolitične pisarije

Se opravičujem, tisto je bil itak komentar na napovednik in naslov, besede pa neizbrane in sploh brez navezave na to kaj ti misliš - ker takrat članka sploh še bilo ni.

... kdorkoli že si, nosi moje potomstvo. V trenutku, ko ga boš povrgel, jih preštevilne povaljaj v Močvari tisočerih resnic in nikoli, ampak res nikoli, ne odloži peresa.

... stopi iz Centralne tehnične knjižnice. Previdno opazuje občinstvo, ki se vrti v krogu: kot derviš ali kot čajna žlička.

Pristopim. Kdaj bo že izšla ta nova zbirka kratke proze? Saj so zelo dobri šitposti in hvala, ker avtentično pripisuješ moje besede drugim ljudem ... Ampak a nisva o knjigi govorila že takrat na vlaku iz Maribora?

Zapoje zbor celjskih huliganov.

ALO
NE MI
TUKI
FUKE ŠPILAT
ALO ALOOOOOOO

Zvok pritegne Andreja Lokarja. Začne deliti letake in dobim enega. Gre za propagandni material proti Vrabcu Anarhistu kot glavnemu subverzivnemu elementu znotraj slovenstva.

"Pazite! Elementi Vrabca Anarhista med vami širijo virus. Pripravljeni so vas žrtvovati tako kot ljudi v Kočevskem Rogu."

Med množico se zasliši šušljanje, medtem, ko je v daljavi videti Krašovca s sončnimi očali in črno kapo na šilt z rumenim emblemom Wu Tang Clana, ki na tilniku nosi dele Ikeinega pohištva.

"Kdo?"
"Kaj?"

Odgovarjam osebi kriptojunky, ki je dne 16.8.2020 komentirala dogajanje v POP BARU glede hitrosti interneta v lokalu.

Internet je tak kot je. Vsak ga lahko uporablja, če je računalnik seveda prost in če vpraša natakarico za šankom. Glede tega so pravila jasna.

Če pa komu ni všeč, gre lahko domov in je tam na svojem internetu.

Naj tu izkoristim priložnost za nekaj navodil mojim zaposlenim.
(Ponavadi te stvari urejamo na skupnih sestankih, ki se jih žal slabo udeležujejo, zato bo mogoče tole na internetu zaleglo.)

ČISTOČA

O tem smo se pogovarjali že večkrat. Po zaprtju mora natakarica počistiti predprostor in tla na vrtu. Pobrati mora tudi smeti, ki se naberejo ob meji, kjer raste trava. Počistiti in pobrati mora tudi pepelnike.

Zadnjič sem prišel ponoči in sem na verandi videl nekaj pepelnikov, ki so ležali tam, kot da bi jih kdo razmetal. Mogoče da je bila mularija iz blokov, ne vem. Niti ne vem, katera od vas je bila, ampak to se je zgodilo iz četrtka na petek. Same se zmenite, katera je bila, jaz ne mislim stokrat ponavljat stvari, katere smo že dorekli.

Prav tako mora natakarica pred zaprtjem izprazniti zunanje koše za smeti. To ne velja za notranje koše na notranjem dvorišču, ker morajo tam čistiti najemniki. V primeru, da je dež in so tla mokra, se čisti tudi predprostor na vhodu, ker se tam ponavadi nabere dosti vlage in je potem zjutraj kaos, ker natakarica stopi v lužo ali pa sploh ne more odpreti vrat. To se je že dogajalo, zato vas prosim, da poskrbite za to.

DOSTAVA SENDVIČEV

Dostavljalcu sendvičev ob vstopu dajte kartico » obsiskovalec« ali » pošta«. Če se slučajno zmotite in mu date katero drugo kartico, se lahko zgodi, da bo obtičal v dvigalu. Nazadnje se je zgodilo, da je dvigalo zablokiralo in je dostavljalec ostal ujet v dvigalu, ker ga senzor ni prepoznal, on pa se je nahajal v napačnem nadstropju in se vrata niso hotela odpreti. Med tem ko se je to dogajalo, je dobil zelo hud napad erekcije in poklicati smo morali reševalce, da so ga rešili.

KAMEN NA TOČILNEM PULTU IN V KORITU

Uporabljajte STELEX, kot smo se že zmenili. Ne drgnite z ARFOM, ker boste zadevo samo še poslabšale. Ali pa prej kamen namočite z limonovim sokom, pustite, da se zasuši in spet namočite ter drgnite. To sta dve varianti. Korito je novo in ga ne bomo menjali, čeprav nekatere pravite, da je potreben servisa. Prav tako kamen nima nobene zveze z odtoki. Sifon je bil menjan in prav tako filter, tako da mora vse delovati brezhibno. Naj vam pokaže Irena ali pa Tatjana. Tudi sam sem na začetku imel nekaj problemov z odtokom, ampak odkar smo menjali cevi, ni nobenega problema.

TEŽAVE Z GRELCEM

Če imate vklopljen bojler in kavomat, se zna zgoditi, da mašina vode ne bo mogla potegniti in kave ne bo mogoče zavreti. V tem primeru izklopite vodo in pritisnite gumb »Počasna priprava« na kavomatu, kar bo olajšalo dotok vode v kavno mašino. Druga možnost je, da je predal s kavo prazen in morate samo počakati, da se servirni plato segreje. To traja eno minuto in zadeva funkcionira. Če kavna mašina ne doda mleka, je problem v filtrirani vodi, ker je premehka. Zato vedno, predenj vklopite, preverite nivo mlečnega mešička, da se prepričate, ča ga bo posrkalo in da se ne bo preveč pogrelo.

GAJBE NA ZUNANJEM DVORIŠČU

Opazil sem, da se gajbe velikokrat puščajo na zunanjem dvorišču in da se jih ne pospravlja v notranje skladišče. Če je kateri izpod časti, da to dela, ali pa ji je pretežko, naj pokliče Francija in bo on to naredil ali pa naj pokliče mene. Meni to ni težko, ne bi pa rad videl, da nas dobi inšpekcija ali da bi kdo pokradel steklenice. Razbito steklo je lahko hud problem zaradi bližine pločnika, sploh če je poletni čas, in se kdo lahko poreže.

TRADICIJA

POP BAR ima že skoraj 20 letno tradicijo. Ko smo ga leta 92 odprli, so mnogi drugi pajzli na Ravnah propadli. Nekateri pa so ostali, ampak to nas ne sme motiti. Smo eden prvorazrednih barov na Ravnah in na to smo ponosni. Imamo veliko starih uporabnikov, veliko pa je tudi mlajših, ki se redno in z zadovoljstvom vračajo v naš bar.

HAVANA

Naj povem še nekaj o Havani. Ponavadi se konkurence ne šinfa. Tudi sam ne smislim šinfati. V Havano grem večkrat na kavo, čeprav sem na pijačo že večkrat čakal kot budala. Študentom se jebe, zato v POPU ne mislim zaposlovati študentov, ker verjamem, da mora biti v dobrem baru postrežba hitra in prijazna. Večkrat sem slišal pohvale na naš račun in sem vedno znova in znova počaščen, da nam gre tako dobro in da stranke ne upadajo. Tudi sedaj ko je Korona na vrhuncu.

Vendar sem dostikrat slišal, da je Havana boljši bar od POPA, ker imajo tam hitro pripravljeno hrano. V mislih imam na žaru spečene svinjske zarebrnice z BBQ omako in še nekaj drugih jedi. Sam sem probal te zarebrnice, vendar sem že marsikje jedel boljše. Prav tako hvalijo njihov hamburger , ki ni slab, vendar daleč slabši od tistega na Pošti v Kotljah. Predvsem zaradi cene. Raje dam še dva evra in dobim res dobro spečen in pripravljen hamburger, če smo že pri tem.

Naj moj komentar ne izpade kot reklama za POP BAR. Želel sem samo odgovoriti osebi z imenom kriptojunky, hkrati pa sem še izkorstil priložnost za obveščanje mojih kadrov.

Za to se iskreno zahvaljujem celotni ekipi Radia Študent, ki mi je to omogočila.

B.R. Šef in lastnik POP BARA

In da o POP Baru ne govorim, res briljanten preblisk resničnega življenja, ki preseka brezsramno modrovanje

4. DEL.

Kraj in čas dogajanja : Trg republike, petek

Nastopajoče osebe:

- -- ---- ------ --- --- - -
--- - - - -- -- -------

Major T (slovenska MAGA leader) ------- (: » Vsi dol , v s i na kolena !!! «)

Antiteoretik

Izidor Barši

Nejc Slukan

Matija Jan

Jernej Kaluža

Andrej Tomažin

Ramona Xavier

Ana Lorger

Simon Smole

Marko Bauer

Primož Krašovec

Ajvar socialist

Snowdenbot

Kaja Blazinšek

Manca G Renko

Neoracionalist

Gregor Moder

Matija Pušnik

Aleš Mendiževec ( also. known. as. Mendi)

Xenofem

Rš supporter

Diego MEnendes

Ela Praznik

duh Marka Fisherja

Tisa Troha

Paul B Preciado

Živa Božičnik Rebec

Enea Kavčič

Anže Kožuh

Tadej Pavković

Levičar

Rumeni jopič

Michael Jumich

Orto Levičar

Boštjan Videmšek

Robert Kuret

Dvomljivec

Zahtevnež

Urša Zabukovec

Glasbena skupina B_NOiZ
slovenska MAGA fan
Xenogothic/ Matt Colquhoun
Acc odpadnik
>h i T R A >>desnica >>fan
Neorat fan
L/ acc fan
Nrx fan
MAO
OOO fan
AOO fan

Robert Bobnič

Muanis SInanović

Minister Vasko pa nič

Major T:

____________________________________________________________
ODPRTO PISMO RTV-JU IN GLAVNI UREDNICI MANICI JANEŽIČ AMBROŽIČ
____________________________________________________________

Gospa Manica!

Dan po usodnem petku so me klicali mnogi znanci in mi čestitali, da smo javno povedali, kaj se dogaja. Klical me je K.R., ki je bil dolga leta zaposlen na Policiji (zdaj je v penziji), in mi dal pogum za nadaljnje delovanje. Klicala me je bivša podsekretarka naše stranke V.O. in mi izrazila podporo ter mi zagotovila, da bo resnica nekoč prišla na dan, pa naj jo vaša inštitucija še tako prekriva. Klical me je moj tast in se mi opravičil, ker ljudje ne razumejo in so zmedeni glede cepiv. Povedal sem mu, da določenih stvari tudi jaz ne razumem, a imam vseeno potrpljenje. Natančno sem mu razložil, kako grdo so nas odslovili. Samo povedali smo, kaj si mislimo o virusu. Ostal je brez besed in se dolgo opravičeval, tako kot še mnogi drugi.

Prav tako so me tistega petka na dvorišču pričakali sosedje in mi čestitali. Nihče ni veliko govoril. Samo čestitali so mi in potem smo razvili državno zastavo in peli do jutra. Lepo je gledati Slovenijo, ki se osvobaja. Lažje dihamo, četudi o nas govorijo grde reči!

Zmerjajo nas s »Slovenci«, vendar vemo, da so imena ljudstev po navadi zmerljivke. Tatari so na primer po imenu »psi«: takšo ime so jim dali Kitajci. Deutscher« je prvotno pomenil » pogana«.

RTV-ju sporočam:

Ne vem, zakaj toliko besed o napadu na RTV?

Vaši ljudje so nas sami poklicali in povabili v notranjost javne stavbe, tako da ne, prosim, igrat neke drame, češ da smo vas presenetili.

V bistvu bi morali biti presenečeni MI, ker ste to prikazovali kot napad na inštitucijo. Res ste pokvarjeni! Najprej nas obravnavate enakovredno, pri Odmevih pa prikažete, da smo bili nasilni.

Začelo se je povsem mirno. Nismo imeli orožja niti nismo zganjali nobenega hrupa. So pa bili hrupni ljudje v vaši hiši. Ker so zraven njih stali oboroženi specialci. Vi ste torej bili zaščiteni z organi pregona in vi ste se počutili ogrožene. To veliko pove o vaših muhah.

Kaj naj si mislim o vašem poročanju? Ne vem, če znate opazovati okrog sebe. Ne vem niti, ali znate opazovati sami sebe. Težko rečem. Pa ste novinarji in še dobro plačani.

Ljudi informirate vsak dan drugače - se pravi tako kot vam naročijo.

Jaz vem , kaj sem zagovarjal pred enim letom, vem, kaj zagovarjam zdaj in vem, kaj bom zagovarjal jutri.
Pred vsako vašo medijsko uprizoritvijo se na pamet naučite besedilo, - ali ni čudno ,da se ne slišite, ko pa ste popolnoma pogreznjeni v vašo slepo, mehansko naučenost?

Mi , nasprotno, slišimo.

Vprašanje za vas:

Ali se ne znate vprašati o izvoru stavka »Vse je dokazano«? Kaj, če je ta stavek enostavni nasledek igrice Telefon?

Platon je rekel, da ljubimcem ne moremo zaupati, ker so zmedeni. Vam pa ne moremo zaupati, ker ste zaljubljeni v stavke, ki se (slučajno) pojavijo v vašem okolju.

Prav tako vam sporočam: vaš največji napredek domišljije je zaničevanje državljanov. Toda ker ta pojem obravnavate zelo spoštljivo, se nimate časa ukvarjati s tem, kakšne realne posledice povzroča v naši državi. Do tega, žal, še niste prišli.

Namesto, da bi rekli: »Sprejeli bomo nekaj nevljudnosti in jih povedali vljudno«, raje pokličete policiste (plačance) in jim naročite naj svobodne ljudi vržejo iz javne ustanove. Takšno je stanje v naši državi in takšna je naša demokracija.

Ljudem ste vzeli pravico do prihodnosti, samo zato, da ste zadostili svojemu kratkočasju. Kako sebično je to, ne morem povedati!

Vaš problem je v tem, da so se vse vaše potrebe vedno prevedle v zahteve. Navadili ste se na to in sedaj ste postali visoki.

MI smo zrasli v ulici. Nas niso oblikovala naključja, ampak železna nujnost.

Zato smo morali prenesti veliko vaj v milosrčnosti, da smo se navadili vaše nenavadnosti, gospa Manica!
In vi nam takole vračate!

Če ste se naučili , kako je treba ljudi spoštovati, se dajte naučit še, kako jih je treba olikano odsloviti. Ker tole zadnjič, je bilo povsem neokusno. Ne morete se tako grdo obnašati do slovenskih državljanov, ki so še domoljubni povrhu.

Upam, da se streznete, do prihodnjič pa vam želim več iznajdljivosti pri olepševanju resnice!

Slovenska MAGA fan:

Bravo! A ste vidili , fantki moji, koliko netilnega kaosa je v slovenski MAGI?

Bravo, mi!!! Mi smo nosilci politične prihodnosti v tej državi! Stevanović je kral. ŽIVEL KRAL STEVANOVIĆ!!!ŽIVEL!!!ŽIVEL MAJOR TROHA!!!ŽIVEL!

Nejc Slukan:

Joj, joJ joj! Kar je slovenska MAGA za državne institucije, je akceleracionizem (in njemu sopripaden neoracionalizem) za slovensko akademijo.

Toda akceleracionizem lahko osvetlimo še s pomočjo rejverskih zabav v Berghainu. Le te delujejo na nek način kot (acc) bioderegulacija. Skratka, del motivike rejv glasbe je skladen z motiviko akceleracionizma, kot sem ugotovil v reviji Šum ( mislim, da v #5#ki)

Nekdo 2: ... In dobimo Berlinski Berghain, v katerem grešijo levičarji!

Ajvar socialist: Sram te bilo!

Antiteoretik: No, vidite! Ali ni to dokaz, da je teorija mrtva?

Izidor Barši:

Ne, teorija je živa!

Z njeno pomočjo lahko napovemo, kam bo ideologija premaknila kolektivno telo. Torej, teoretske razlage - zaenkrat- še vsebujejo napovedi, kar je po moje zadosten kriiterij (Kant: " Razlage brez napovedi so slepe in napovedi brez razlage so prazne.")

Dvomljivec: Ampak sedaj ni več ideologij. Sedaj je samo potrošnja. Oziroma edina ideologija je potrošnja.

Retro-akceleracionist:

Če smo že pri ritmu in glasbi. A se spomnite, kako sta Renton in Spud šrpintala pred roko policije, Iggy pop pa je zadaj žgal tisti ritmični komad, da smo vsi dobivali mravljince po koži? In kako se je Begbyjeva banda prijavila na fuzbalski turnir, da bi dobila keš za heroin?

Vse to se je dogajalo v devetdesetih, ko so po sceni harali Oasis, Blur in kul Britannia in je tista tečna staruha od Thatcherjeve fasala urinsko inkontinenco, za rekonstrukcijsko plastiko njene sečnice pa je bilo prepozno in je bila obsojena na katetrsko vrečko. To so bili časi!

Izberi življenje,
izberi službo,
izberi ustanovo, v kateri boš gnil.
Izberi dodatno pokojninsko zavarovanje,
zobozdravstveni dodatek, asistenčno kritje,
16-palčne pnevmatike od Mazde 2
in anteno v obliki plavuti morskega psa!

Izberi i-phone, zaradi katerega je neka Kitajka skočila dol iz okna.
Izberi Instagram, Snapschat,
da bodo ljudje vedeli, kaj si imel za zajtrk in da boš imel upanje, da je to komu mar!

Izberi stališče, da človeški odnosi niso nič drugega kot podatki.
Izberi deset stvari, ki jih ne veš o lepotno operiranih ljudeh.
izberi razočaranje, pohabljenost in zadovoljstvo s tem, kar imaš.
Izberi nedeljska kosila, sobotne hobije.
Izberi število otrok in dohodninski razred.

Nato vzemi poceni tablete, ki so jih skuhali nekje v Aziji, da ti bojo zjebale možgane!

Udobno se namesti v svoj fotelj
in opazuj,
kako umirajo tvoji najbližji,
kako se starajo
In kako bo njihova smrt
tudi tvoja usoda.

Ampak zakaj bi sploh izbirali? ......................Saj sploh ni treba izbirati!

In razlogi?
.............
.............
Ni razlogov.

Zakaj bi bili razlogi pomembni, ko pa imamo na voljo akceleracionizem?

Nejc Slukan:

No, no! Ritem marša je po Adornu tisti, ki zmeraj obvladuje radostni ples, prek katerega priplešemo vse do fašizma. Na to sem že opozarjal. In nisem bil edini. Že Aljaž Zupančič je nekje citiral Landa: The history of arch is long, and it tend towards zombie apocalypse.

Jernej Kaluža:

Ampak ravno to je noč, kjer se bodo karte premešale in se bomo znebili političnih identitet!

Siti smo stalnice: »Identitet se v politik ne menja niti se jih ne zakriva.« Siti smo nazorov: »V politiki se ceni statična identiteta, ki bo vedno ostala ista ali pa postala v naslednjem mandatu še čistejša.«

Ampak hvala bogu je sedaj tovrstna politika stvar preteklosti. Politika prihodnosti je bolj kot dolgočasni binarni strukturi podobna kaosu futurističnih romanov, v katerih mrgoli ambivalentnih likov, ki sklepajo začasna in turbulentna zavezništva.

Dvomljivec: Ampak kako bo to potekalo konkretno?

Jernej Kaluža:

Treba bi bilo ustanoviti lezbično sekcijo SDS-a, na primer. Treba bi bilo ustanavljati LGBT vaška gibanja. Levica pa bi morala težiti z domovinskimi vprašanji! To bi bil znak, da je zanimanje za politiko živo!

Seveda pa je res ravno obratno! Ljudje se zgornjemu posmehujejo, kar je samo pokazatelj splošne apolitičnosti.

Ajvar socialist: Sram te bilo!

Dvomljivec:

Se pravi da bi Mesec hodil v oddajo Ššpas na vasi, Žan Mahnič bi na Rš-u snemal Teoremo, Hojs in Tonin pa bi delala playliste?

Jernej Kaluža:

Ja! Vse mora postati trans! Najprej pa potrebujemo trans politične osebe!

Minister V:

Tudi jaz sem trans politična oseba!

Prejšnjo soboto sem od utrujenosti zaspal na nekem pašniku in mi je ovca obžrla bršljanov venec na glavi ter mi naposled rekla: "Vasko, ti nisi več politik."

Tako je rekla ovca in ponosno odšla stran! In vse to mi je povedal otrok, ki se je tam igral pastirja!

Pomislil sem: Rad ležim tukaj, kjer se igrajo otroci, ob podrtem kamnitem zidu, ki ga je razgnala debela drevesna korenina in rad poležavam tu na samotnih gorskih postojankah, kjer veje oster alpski zrak in ni človeške hudobije!

Povem vam: Ljubim zrak nad svežo zemljo; rajši spim na pomuckanih volovskih kožah , kakor na udobnih parlamentarnih blazinah! Preveč sem sežgan od lastnih misli, da bi me politika požrla do konca!

Ukvarjanje s politiko je kot trenje orehov - kdor to počne, ta se v svoji samoti huduje in se mu vihajo jezna lica!
Zato bom pustil bom politiko in takrat se bo bo veselje mojega srca dvignilo navzgor s tisočimi prsmi!

Rš supporter: Ampak še prej boš pa uničil Rš , a ne?

Minister :

Moj namen, naj povem iskreno, ni uničiti Rš-a. A vseeno je moja naloga, da uničujem duha številnih inštitucij, se pravi , da ubijam njihovo idejo. Kar je, iz mojega gledišča, mnogo huje kot v vojni. Tam moraš pobijati svoje nasprotnike, tu pa je potrebno izločevati ljudi, s katerimi mislim in čutim podobno. Zato imam glede na druge ministre težjo nalogo. Predstavljajte si, da morate to početi vi.

Ko so mojemu šefu svetovali vojni pohod proti Rš-u, sem se postavil nasproti, tako da naj bo to jasno. Mislim, da vsaka vojna zmagovalca naredi še bolj neumnega, poraženca pa še bolj hudobnega, tako da se ta stvar v nobenem primeru ne more končati dobro. Ampak sedaj , ko se je začelo, verjamem , da se bo naša politična ureditev, tako kot vse predhodne, stalila.

To stalitev si lahko zaželimo le v srcu, seveda, in tako, da upamo. Običajno pa upanje predstavlja prevzetnost in precenjevanje. Tudi to naj bo jasno.

Naloga šolskega sistema in ostalih vzgojnih ustanov je, da uniči mladega človeka in ga spremeni v obvladljiv volilni strojček. Tako smo zastavili zadeve in to je treba (na žalost) izpeljati.

Prav tako je moja naloga, da družbo prisilim, da sestopi na zgodnejše stopnje kulture,se pravi nazaj k domovini. Kar je precej nerodna zadeva. Ali poznate tisti Žižkov vic iz JLA, kjer komandant vojaku naroči, da mora na silo masturbirati? No, v tako ideološko past je ujeto moje ministrstvo.

Ne želite si mojega položaja. Težko je namreč držati žezlo nezmotljivosti, sploh če se ti tresejo roke.

Včasih se mi sanja , da hodim po nekem opustelem mestu, mislim, da je Ljubljana, čeprav se mi ne zdi, kot da bi bila Ljubljana, ker ulic ne prepoznam - in povsod praznina. Nikjer nikogar. Samo prazne, odmevajoče sive ulice, po katerih vleče zimski veter. Zajebane sanje so to.

Ali pa se mi sanja, da se utapljam v morskih valovih, da lovim sapo in da mi slana voda zaliva pljuča. Ljudje na obali pa vse to neprizadeto opazujejo. Ampak nič ne naredijo. Samo gledajo in zrejo nekam mimo mene, kot da se nič posebnega ne dogaja. Takrat se vedno zbudim povsem premočen.

Prav tako se dostikrat zbudim sredi noči in se odtihotapim v dnevno sobo. Usedem se na kavč pred stoječo bralno lučko in jo začnem izklapljati in vklapljati. Vklapljam jo in izklapljam. Včasih to počnem dve uri skupaj. Izklapljam in vklapljam tisto jebeno svetilko!

Potem me pokliče žena iz spalnice. »Vasko, a se spet igraš z lučko?« In moram nazaj v posteljo.

Mogoče se vam zdi, da uživam pred kamerami, ko se napihujem do nezavesti in maham nad pultom ves aroganten, ves napihnjen ko en mestni golob in stresam nebuloze, ampak v resnici je vse to ena sama muka. Vse to, verjemite mi, je en sam dolgčas in vse je eno samo nerviranje in vse to je eno samo zajebavanje! Vse, čisto vse!

Ne želite si tega, dragi moji študenti in študentke in upam, da ne boste kdaj v takem položaju kot jaz.

Študentski kampus ste zavzeli mimo maščevanja in brez misli na povzročanje škode, se pravi zgolj zaradi krvi. To spoštujem. Spoštujem brezrezervno, razposajeno energijo vašega Radia. Tako kot neskončno uživam v Metliškem jutranjcu, pa v drugih oddajah od Rhyme Kickersov (Jizah be moy God!)in do Modema (special shoutout for Matej Mihevec here!!!). Pa vaš Pralni stroj je tudi dosti kul, sploh komadi Ej, deejay!, Real thing in tisti tretji, ko en tip govori zmiksano, potem pa se naenkrat pojavi neka čudna japonščina!

Pravite, da je kultura le lupinica, pod katero vre ustvarjalni kaos. In še prav imate.
Jaz dodajam (prosto po Virginiji Woolf): » I am just a weavil in a captains biscuit.«

Rš supporter: Ne! Ti si prodana duša, Vasko! Kako si drzneš moralizirati! In to na tako svetem kraju, kot je RŠ? Res te je lahko sram!!!

Minister V:

Mogoče se nismo razumeli. Nikomur ne pametujem niti ne pričakujem sočutja od nikogar.

Nisem rekel, da uživam v svoji vlogi uničevalca, ravno obratno je res, rekel sem, da me to moti in da to počnem nerad.

Pravim samo tole: Svet je brezmejen (svet ni zgolj Rš) , svet je neskončno bogat in omejeno je vztrajati na nečem, kar je zapisano propadu ( ali razcvetu, vseeno je!)
Prosim ne postanite taki kot jaz: polovičarski in strupeni. Poglejte, kam me je pripeljala moja slepa pripadnost strankarstvu.

Moj prvi korak k razsodnosti je v tem, da sem spoznal, koliko sem zapeljan, - ker lahko bi veljalo ravno obratno: jaz sam bi mislil, da so drugi zapeljani. To imam za svoj začetek intelektualne poštenosti.

Moj drugi korak k razsodnosti: spoznal sem, da so me zdresirali, kako so neugledne resnice višje na lestvici, kot pa ideje umetniško navdahnjenih ljudi.

Moj tretji korak k razsodnosti: vcepili so mi voljo do psihološke nagote ter brezobzirnosti.

Moj četrti korak: naučili so me, da se posmehujem navzkrižju zagrizenih in obupanih ljudi na Trgu republike.

Moj peti korak: naučili so me, da mora gospodovalna rasa zrasti samo iz nasilnih in strašnih začetkov. Vendar to ni res. Vladati je mogoče tudi z avtoriteto, ne samo z ustrahovanjem.

Sem strokovnjak za vpade v srednjem veku, moraliziranje me ne zanima. Če ima kdo interes debatirati z mano, pa naj se mi pridruži to jesen na Šancah nad Ravnami. Tam je nekaj gozdnih jarkov (v bližini Prežihove domačije), ki so jih prebivalci Šanc skopali, ko so se branili pred Turki.

Dobimo se v Pop baru, tam bo tudi naša baza.

MAO: Mah! Edina avantura v mestu, ki je trenutno aktualna, je zrušitev te vlade.

Primož Krašovec:

Obsedenost alternative z mainstreamom in kritiko mainstreama je odsev značilno ljubljanske obsedenosti s podeželjem in kritiko podeželja – prezir do mainstream kulture

je enako razredističen kot prezir predmeščanov do podeželja in podeželskega
življenja.

A nevrotično dokazovanje, da Ljubljana ni podeželje, je samo psyop, ki
prikriva očitno; to, da Ljubljana ni vas, še ne pomeni, da je mesto. Ljubljana
je predmestje, vrženo v vlogo mesta in prisiljeno igrati vlogo urbanega centra.

Levica supporter:

Ja, pa kaj pol, če kritika ponižuje podeželje! Saj tudi podeželje vrača nazaj svoj prezir. Ne vem, zakaj te to tako moti, če pa je treba čustva pustiti ob strani, kot si namigoval v enem od svojih memov.

Poleg tega spregleduješ njihov (levičarski ) motiv. Njihov motiv je prodreti v mednarodne vode in tam dobiti veljavo. Saj veš kozmopolitizem, pa to.

Krašo:

Se pravi bolj ko boš kozmopolitiski, manj boš malomeščanski?

Desničar cinik:

Ja, tako . Saj veš, njihovi očetje so šahirali na Kapriju, tako, da to ni nekaj novega.

Krašo:

Hm. Mene je to vedno spominjalo na kvarjenje mladine. Namreč to, da mlade ljudi naučiš, da bolj spoštujejo isto mislečega od drugače mislečega. No, morda se motim.

Levičar (ponori): Ne bi zdaj mi o tem, kdo kvari mladino!

Muanis Sinanović:

Michel Fouucault je napovedal , da se bo družba začela čedalje bolj drobiti na atome in da bo to povzročilo vznik področnih intelektualcev, morda tudi Marka Fisherja. Pa vendar on ni splošni ali specifični intelektualec, ampak nekakšen kiber intelektualec.

Enea Kavčič:

Znotraj kiber prostora so koncepti razporejeni drugače kot v preddigitalnem svetu, kar pomeni, da tudi misel dobi drugačno dinamiko, drugačen ritem, drugačno hitrost. Giblje se po novih poteh.

Izidor Barši :

Kar mi je všeč. Resničnost se spreminja; in da bi jo prikazali, se mora spremeniti tudi način prikazovanja. Literatura se ne more pretvarjati, da internet ne obstaja. Se strinjam.

OOO fan (avtist):

Narcisa je tridimenzionalni zemljevid algoritma, ki ga izvajata DNK in RNK v genomu narcise in v naša mehka tkiva so vtisnjeni kvanti iz štirih fukushimskih reaktorjev , potem ko se je tam zgodil potres.

Anže Kožuh:

Nekaj časa so japonski inženirji hladili okolico gorečega jedra, pri čemer so porabili ogromne količine meteorne vode…

In lansko leto so to radioaktivno vodo spustili nazaj v Ocean. Hura!

AOO fan:

Ne! Treba je prešaltati na resničnost kot jo zaznava zunajzemeljska inteligenca, zato predlagam novo ontologijo (alien -oriented -ontology) –_ - AOO._---_--

Dvomljivec:

To lahko reče samo nekdo, ki se ukvarja z artom. Ampak ta z življenjem nima nobene zveze.

OOO teoretik:

Protesti za podnebno pravičnost so statusni simbol postmeščanstva. Namesto tega bi bilo treba organizirati proteste, na katerih bi se izvajalo vztrajno žalovanje.

Hipster :

Žalovanje nad čim?

OOO teoretik:

Nad dejstvom, da ekologija ni več možna.

Hipster: Ampak zakaj?

OOO teoretik:

Ker je pobožna želja, še več, je izgovor za ne-dejavnost. To npr. predlaga Timothy Morton.

Strategija, da moramo najprej doseči psihološko preobrazbo, ki bo nato postala kulturna, zatem politična, nato ekonomska ter nazadnje tehnična, - ta veriga relejev predpostavlja velikansko zmožnost delovanja pravnih sistemov.

Že z vidika časovnih okvirov je to skrajno zamudno. Berite Benjamina Brattona.

Hipster: Morda pa se motiš in ta proces ne bo šel linearno, se pravi, da se bodo problemi reševali sinhrono.

OOO teoretik:

Upam, da se bo tako rešilo.

Vseeeno pa sem prepričan , da kapital in trg ne bosta vsega uredila.
Kapital je preveč barbarski in kaotičen, da bi ga lahko na hitro disciplinirali.

Poleg tega se levica sploh ne zna odločiti, kdo je revolucionarni agent – proletariat ali kapital. S tem je imel probleme že Marx. Berite Aljaža Zupančiča.

Hipster:

Torej so izrazi " temna ekologija" in "temne tovarne" (Bratton), v katerih delajo roboti ( ti ne potrebujejo svetlobe žarnic) nekakšna šala?

OOO fan:

Glavni point pri Mortonu je, da je napisal osmrtnico ekologiji in napisal manifest pozitivnemu okoljevarstvu. To je prvi korak, ki je potreben.

Kaja Blazinšek:

Morda pa bo kapital vse uredil sam. Poglejte. Njegovo bogastvo je brezmejno... Nick Srnicek govori o "platformnem kapitalizmu", Fisher o "vampirskem kapitalizmu" , Snowden o "nadzorovalnem kappitalizmu", medtem ko Alex Williams našo politično krajino vidi kot "ideološke ruševine" ...

Tisa Troha :

Vse to je analiza sedanjosti....Kaj pa, če je res, kar pravi Sadie Plant: da se bo prihodnost (anastrofa) pojavila in pripeljala do nas po večih tračnicah hkrati?

To je kar grozljivo misliti: vse težave se bodo staknile skupaj - v obliki pogubnih tehnologij in različnih okoljskih katastrof (poplave, požari,)...

Potem se bo levica začela spraševati, ali se je sploh smiselno boriti proti kapitalizmu z zgolj zgodovinskimi sredstvi.

Desnica fan: Ja, tako. Bo treba na pomoč poklicat tehnologijo.

Anže Okorn: Vsega je torej kriv bel hudič!

Badiou: Ne! Najbolj učinkovit antikapitalizem je tisti, ki je tekmec kapitalu, ne odziv nanj!

Dvomljivec: Torej je Kordiš na pravi poti, ker podpira "krafterje" in preureja njive na Barju?

HIpster1:

Zakaj pa ne. Poglejte si Brattonovo Teraformiranje. Treba je na novo premisliti tudi kmetijstvo.

Dvomljivec: Mene pa moti njegov angažma vojske.

Hipster: Zakaj? Pa saj ne misli on vojske preusmeriti. Želi ji zgolj spremeniti namembnost, torej jo preoblikovati, kolikor je meni znano.

Mark Fisherjev duh: Nihče se ne dolgočasi, toda vseeno je vse dolgočasno.

Ajvar socialist (užaljeno): Sram te bilo!

Diego Menendez (ponori):

Glejte , kam smo prišli. Folk bi kar nekaj pohal pa debatiral za brezveze. PA POGLEJTE SI, TO NI VEČ NORMALNO! POGLEJTE, KAKO SE PIČKE DONS OBNAŠAJO.... PA KAKO SE FOLK OBNAŠA!

Kritik 1 : Fisherjev blog (K-punk) zaznamuje mestoma poetičen slog, neobremenjeno drsenje med filozofskimi koncepti in elementi popkulture. Skratka gre tudi za zavestno kršenje akademskega sloga.

Kritik 2 :

Duha postkapitalizma ni utelešal nihče bolj kot Kurt Cobain, s svojo uničujočo skrušenostjo in neselektivnim besom je dajal glas pobitosti generacije...Cobain je vedel , da je tudi sam del tega spektakla, da na MTV-ju nič ne bo poželo večjega uspeha kot protest proti MTV-ju. Jameson je lepo povedal: Cobaain se je znašel v svetu ,v katerem stilistična inovacija ni več mogoča, preostane le še posnemanje mrtvih stilov....na MTV-ju je celo neuspeh dojet kot zmaga! In to frustrira!

Kritik 1: Zato strukturno meto grunga prevzame rap .... Kaj v gansta rapu pomeni "get real"? Pomeni soočiti se z naravnim stanjem, kjer si bodisi poraženec bodisi zmagovalec in kjer bomo na koncu skoraj vsi poraženci!

Kritik2:

Ko smo se že ravno pogovarjali o trans osebah... Trans oseba je glavna oseba v Sedmem nadstropju od Aljaža Krivca. Preberite si.

Nikoli ne vemo, kam ga bo odneslo in kako se bo odločil. Venomer se odloča, a tako, da na koncu sprejme Da in Ne.

Njegove aporetičnost je izvrstna.

Tadej Pavković:

Mah. Najbolj me je na knjigi zmotila nalepka
"eksperimentalni roman". In potem so me fani obtožili, da se nisem zares ukvarjal s knjigo, ampak zgolj neko pritiklino. Neupravičeno.

Kritik2:

Ja! Ti si mi en tak derridajevec, Pavkovič. Najdeš nek detajl in potem iz tega narediš škandal.

Stari komunist:

Mah, jebeš novo literaturo! Ste si prebrali Leninovo klasiko Čto delat? Potrebujemo poklicne revolucionarje, ne pa nekih mlačnih sindikatov!

Nekdo 2:

Se pravi nekaj podobnega kot Janša , ki uporablja von Clausewitzovo metodo, ki strategijo dojema kot nenehno izmenjavo napada (Twitter) in obrambe ( tradicionalizem, vrednote, morala)?

Anti Janša- Kučan polariziranje chad:

Mah dejte, no. Janša ni enoten simbol,... Tako, da jaz ne bi govoril o neki strategiji. Dejmo pozabit na te delitve.

Rumeni jopič : Preberite si Gobinauejevo delo Esej o neeenakosti človeških ras!

Nrx fan: Ne pozabimo, da je Foucaulta fasciniral Henri de Boulainvilliers, neke vrste protoreakcionar: vojna kot temelj družbe, in sicer rasna vojna med aristokraatskimi Franki in galsko rajo.

Acc odpadnik: Kot mladega me je izredno pritegnil Tess iz rodovine d' Urbevillov Thomasa Hardya. Govori o tem, da je razredni boj nadaljevanje etničnega spopada med Normani, francosko govorečimi zavojevalci, in angleškimi domačimi.

Xenofem: Torej zgodovinskih spopadov ne moremo zvesti na ideološke boje, pač pa spopade med plemeni? Potemtakem smo na sledi Bordieu-ju: večina vojn je vojna med življenjskimi habitusi, ne pa neko splošno prepričanje.

Gregor Moder:

Ampak pojava Rumenih jopičev ne moremo uvrstiti v heglovsko zvrst komičnega. Zakaj ne? Ker se njihovi neuničljivosti bolj posmehujemo, kot pa da bi nas v resnici spravljala v smeh!

MAtija Pušnik:

Jaz pa bi fenomen Rumenih jopičev raje razložil s prehodom od komičnega k presežnemu.

Poglejte si Shreka! Na začetku Shrek igra junaka (čeprav je močvirska spaka) , na koncu pa vidimo, da je dejansko postal junak. Tudi gledalci to občutijo, saj ga no koncu ne občutijo več kot kreaturo.

In povsem isto je z Rumenimi jopiči. Oni same sebe dojemajo komično, vsi jih imajo za komične, ampak sčasoma smo videli, da oni igrajo prekleto resno igro in da niso navadni klovni. Kar se je začelo s šalo ( Rumena jopca, ha, ha), se je končalo z (resno) pretnjo, ki je kot vemo, že sama po sebi kaznivo dejanje.

Gregor Moder:

Ja, nekako tako. Vmesni moment med komičnim in presežnim pa je vsekakor nezaustavljivost. Najprej so stvari komične, potem vztrajajo (nezaustavljivost) in na koncu postanejo smrtno resne. Tako jaz gledam na to.

Urša Zabukovec:

Ampak poglejte si like pri Dostojevskem!

Prav takšne ljudi bi rabili! Noro imam rada ta komični tip malih človečkov, ki si čisto zares domišljajo, da s svojimi mikroskopskimi dejanji in vztrajnostjo lahko pomagajo skupni zadevi in ne čakajo na vsesplošno vstajo in pobudo.
Kdo je zrušil tlačanstvo v Rusiji? Kdo nasploh ruši sužnjelastniške sisteme? Kdo bo zrušil digitalnega leviatana, ki se prebuja?

Revolucionarji, vsesplošne vstaje, o katerih beremo v zgodovinskih knjigah, ali »komični tipi malih človečkov« s svojo »vztrajnostjo« in »mikroskopskimi dejanji«, ki se večinoma izmikajo očem javnosti?

Tega ne moremo vedeti. Kar vemo, je, da se nas oblast boji. Boji se naših sanj, zato nam ves čas in po vseh mogočih kanalih vsiljuje svoje agendaške nočne more, že izdelane prihodnje svetove, v katerih ljudje, še zlasti tisti z visoko razvito osebnostjo, v resnici niso dobrodošli, boji se našega protagonizma, zato ga že vnaprej histerično nadzira: z njim trguje in baranta, ga podpihuje, ugrablja, usmerja in zlorablja. Kar nam preostane, je mikroskopija – sanj, načrtov in delovanja.

Vztrajnost velja.

Gregor Moder:

Ampak ali ne pridemo na ta način do Rumenih jopičev?

Dvomljivec: Pa dajmo ustanovit Modre jopiče!

Michael Jumic:

Zakaj pa ne? Kako pa mislite, da so nastale ZDA? Preberite si Turnerja.…. On je usodo Američanov opisal z geografsko formulo "odprta meja na zahodu". Iz tega naslova so nastali novi junaki: Pionir, farmar, misionar, trgovec in tudi šerif , ki v ZDA pregovorno uteleša zakon. To je bistveno za ameriško samopodobo, hollywoodske mite itd., da ne naštevam.

Robert Bobnič:

Tako je! Če ne bi bilo Trga republike, kjer se sekajo različne socialne silnice, ne bi bilo zanimivo. Prepiri morajo imeti lastna tla, lastno fiziko, lastno arhiterkturo. Preberite si Henrija Lefevbra.

Zato je tudi shitposting, ki izvira od tu, tista "literatura", ki se zaveda materialnosti lastne pisave. Ob tem pa prekinja z "idealističnim" kriticizmom, saj ga presega s svojim realizmom in novim izrazom.

Dvomljivec:

Morda imaš prav. Vsekakor gre tu za delirij, ki nima nič skupnega z očetom-materjo. Prav tako nima nič skupnega s politiko. Prej gre za obračun z lastnimi demoni v glavi. Trg republike je torej očiščevalnica.

MAx Valenčič: In greznica.

HIpster 3 :

Ja, saj to je itak med seboj povezano, ali ne? Očitno so težave tako hude, da se mora očiščevanje dogajati na posebno visokih obratih.

Duh Marka Fisherja:

JAo, jao , jao.

Glede mladine. Mladina ni cinična ali apatična, ampak v miselnem ovoju, ki ga povzema stavek: »Vem, da stvari niso v redu, ampak še toliko bolj vem, da jih ni mogoče spremeniti.« Jaz to imenujem refleksivna impotenca.

O depresiji. Na drugi plati patologizacija onemogoča depresiji, da bi postala diskutabilna. Vsakdo ti bo rekel: " Pozdravi se." S tem je pojav depresije in ostalih psihiatričnih bolezni odvezan družbeno-sistemske kavzalnosti.

O branju. Če študente zaprosimo, da preberejo več kot le nekaj stavkov, jih bo veliko (med njim so lahko tudi odličjnaki) protestiralo, da tega preprosto ne zmorejo. Ampak pozor: to se ne nanaša na vssebino besedila, če jih boš vprašal o vsebini, se jim bo zdela super zanimiva. Kar je torej dolgočasno, je sam akt branja!

Glede čutnega ustroja današnje mladine: Dolgočasiti se pomeni biti ločen od čutno dražljajske matrice pošiljanja sporočil, gledanja v telefon, youtub-a in hitre hrane ali vsaj comfort food- a.

Levičar:

Mladina je torej pripeta na kapital. Kar je slabo! Vedeti moramo, da je kapital skoz in skoz nepismen. Preberite si Anti Ojdipa. Elektronski jezik se ne prenaša niti z glasom niti s pisavo; informatika lahko deluje brez obeh.

Lacanian:

Jah, jebiga. Če se odpoveš Očetu, zna biti zajebano. Točno to je naredil Fisher in to je značilno za otroke postkapitalizma: vse kar je povezano z avtoriteto je samodejno dolgočasno. Potem ti pa umrejo od dolgčasa (Cobain, Fisher...) Ja, težko je ne bit desničar dans.

Levičar teoretik:

Ne prosim psihologizirati, no! ...dejmo se streznit in narediti nek zgodovinski lok (in point):

Vse se je začelo na prehodu iz fordizma v postfordizem ( kot ugotavlja marskistični filozof Christian Marazzi) : ----- (datum: 6.oktober 1979).

Takrat je ameriška centralna banka za 20 točk zvišala obrestne mere in tako pripravila teren za "novo fleksibilnost", ki je nadomestila togost ffordistične proizvodne linije.

Od tu naprej kapital sledi človeku, tudi ko sanja. Čas ni več linearen , ampak postane kaotičen, razdrobljen. Z vidika delovnega časa: nastopijo kratkoročne zaposlitve zaradi nenehnih prestrukturiranj podjetij.

Duh Marka Fisherja:

To pa je tudi problem levice. Namesto da bi se začela ukvarjati z lokalnimi problemi, je preveč uperjena v izgraditev mednarodne skupnosti (države).

In to jih bo neslo. Prav tako se ne ukvarja s prihodnostjo, čeprav bi to morala biti njena prva perspektiva.

Duh Marka fisherja: Bauer, kaj si imel ti s Šumom, drugače?

Bauer:

kaj pa naj bi imel? V bistvu se nismo nič skregali, to bi bilo zmotno reči. Bolj natančno bi bilo reči, da se je med nas naselil cel niz razlik, tako da je bilo nemogoče komunicirati.

Duh marka Fisherja: Hm. Zanimivo. Sem misli, da boš rekel: ne ne, mi se nismo skregali, kapital med nami se je skregal. To bi bilo v tvojem slogu.

Marko Bauer: Ne, v mojem slogu bi bilo sporočilo nekaterim univerzitetnim profesorjem: Pavlihova pratika (da ne bo pomote - to je genialna revija) ni edina revija v Sloveniji. Je ena izmed mnogih.

Duh Mrkega fisherja: Genijalno.

Ramona Xavier:

Bom še jaz delila mojo izkušnjo.

Do leta 2012, ko sem zbežala od doma (Portland v Oregonu) nisem poznala nikogar... kmalu pa sem začela srečevati ljudi, s katerimi sem kasneje ustanovila SPF420. O moji mali skupnosti lahko rečem: SPF420 smo ustanovili, ker nič ni bilo za nas slabega, razen tega, da je bil nekdo negativen in zaprt. Tako se je začel razvijati vaporwave....

Nastanek vaporwava je bil v v tem, da so se različne (internetne) silnice lahko sklopile v Chicagu, na severovzihodu Lizbone in v Portlandu! In zato imam j a z probleme z levico, - zaprta je. Poglejte , kako neprimerno se levica obnaša do Mance g Renko..... Svoj čas sem ji rekla: ti ne spadaš sem, ampak nekam povsem drugam.....

Matija Jan:

Joj, jo, joj! Ampak desnica je v nečem boljša. Zakaj npr. so memi na desnici dobri? Zato, ker so memi na levici slabi. Ali še bolje rečeno: Memi na desnici prikazujejo resničnost, medtem ko memi na levici "moralizirajo" , kislijo z moralo, kot bi rekel Mendi. Takoj, ko pa levičarski memi postanejo desničarski, postanejo dobri. Torej desnica ima boljši občutek za aktualnost, kot pa levica. To je dejstvo.

Levica supporter: Ampak, kaj pa Moon Man? Moon Man bi rad pobijal črnce in tudi jih, če verjamemo njegovim izjavam. Prav tako tlači v peč Jude, pretepa in posiljuje ženske, bombardira Detroit, meče atomske bombe na Bližnji vzhod, izvaja množične deportacije, gradi koncentracijska taborišča. Po svoje Trump, če pogledamo njegove izjave, ni bil daleč od tega.

Matija jan:

Ja, to je pa malo problematično.Ampak ja, težko je ne bit desničar dans. To sem želel povedati.

Nekdo 3:

Mehičane je izganjal že Obama, že pod njegovo oblastjo so trpinčili temnopolte, prav tako na meji med Mehiko in ZDA že nekaj časa stoji zid. Ko je Trump govoril o tem, da bo zgradil največji zid, kar jih je, je v najhujšem primeru trdil zgolj to, da bo obstoječi zid zvišal za pol metra.

Matija Jan:

Ampak kaj se lahko nauči levica od njega? Da postane malo bolj samozavestna.
Poleg tega si poglejte spopad/ reakcijo levičarjev , ko je šlo za Rog:
Kronski prikaz dogajanja je bilo pismo podpore tovarni Rog – mislim, da skupno pismo sociološkega ter pedagoškega oddelka. Če se prav spominjam, je argumentacija potekala nekako takole:

1) Če se Mestna občina Ljubljana ne odpove uporabi sile, ki jo premore, gre za neenako razmerje moči in odsotnost dialoga.

2) Ker je potreben dialog in ker so razmerja moči v svoji neenakosti slaba, naj se Mestna občina Ljubljana odpove nasilnim sredstvom.

Če povzamemo: V nekem spopadu je nekdo od mene močnejši, zato ga naprošam, da se odpove temu, kar zmore, da ne bo več močnejši. Bravo! Bravo! Argumentacija in pol!

Poglejte si Ano lorger. Ona razsuje do konca.!!!
Pa je levičarka. Ampak ravno ta njena desničarska smelost jo dela boljšo levičarko.

Izidor Barši:.

Levica se lahko ogromno nauči od desnice. Otresti se je treba pomehkuženosti.

NEkdo 2: Te še kaj moti na levici?

MAtija Jan: Ne vem.

Simon Smole: Btw. Mogoče ni dovolj gledait v brezno. Treba se je vreči vanj. Mogoče je to izgubljena modrost levice.

Nejc Slukan:

Ja. Ali pa se (malo sem ironičen) prepustiti akceleracionizmu....

Akceleracionistični projekt vidi prihodnost kot obet dominacije nečloveškega. To, kar si želi akceleracionist, kot je Land, je napredovanje in nadvlada linearnega ritma kapitalističnih abstrakcij.... Človeka je treba prilagoditi nadaljnemu razvoju slepega kibernetičnega procesa.

Boštjan Videmšek:

Dajte se prosim malo umirit s tem zapletenim izražanjem, prosim.

V svetu preplavljenem z nepomembnimi informacijami, je moč v jasnosti.

Teoretično se vsakdo lahko vključi v razpravo o prihodnosti, vendar si mnogi ne moremo privoščiti razkošja raziskovanja, saj imamo nujnejša opravila – hoditi moramo v službo, skrbeti za otroke ali postarane starše. Toda če bo o prihodnosti človeštva odločeno brez nas, ker smo preveč zaposleni s hranjenjem in oblačenjem otrok, bomo mi in naši potomci kljub temu čutili posledice. To je skrajno krivično. Toda kdo je rekel, da je življenje pravično?

Sedem milijard ljudi ima sedem milijard ciljev. Samohranilka iz zairskega sluma, ki stežka preživlja svoj otroka se posveča prihodnjemu obroku, prebežniki na čolnu sredi Sredozemskega morja zrejo v obzorje in iščejo kopno, hudo bolni v barcelonski bolnišnici zbirajo moč za nov vdih.

Vsi ti ljudje imajo hujše težave, kot je segrevanje ozračja in kriza liberalne demokracije.
Ljudje razmišljamo v zgodbah- in ne v dejstvih, številkah in enačbah. Čim preprostejša je zgodba, tem bolje. Vsak človek, vsaka skupina in država ima svoje zgodbe in legende.

Vendar so svetovne elite v New Yorku, Berlinu in Moskvi oblikovale tri velike zgodbe, ki naj bi razložile vso preteklost in napovedale prihodnost vsega sveta. Prepričan sem, da jih poznaš.

Druga svetovna vojna je odpihnila fašistično zgodbo. Od konca 40-ih do konca 80-ih prejšnjega stoletja je bil svet bojišče le med dvema zgodbama: komunizmom in liberalizmom.

Nato je komunistična zgodba propadla. Prevladujoča paradigma za človeško preteklost in nepogrešljiv priročnik za prihodnost sveta je postala zgodba liberalcev – vsaj tako je menila svetovna elita.

Liberalna zgodba poveličuje moč svobode. Pripoveduje, da je človeštvo več tisočletij živelo pod jarmom zatiralskih režimov, ki so ljudem dodeljevali malo političnih pravic, gospodarskih priložnosti in osebnih svoboščin ter izrazito zavirali pretok posameznikov, blaga in idej.

Toda ljudje so se bojevali za svobodo in ta se je korak za korakom krepila.

Surove diktature so zamenjali demokratični režimi; gospodarske omejitve je premagalo svobodno podjetništvo. Ljudje so se naučili razmišljati z lastno glavo in slediti srcu, namesto da bi ubogali fanatične duhovnike in nazadnjaške tradicije. Zidove, obrambne jarke in bodečo žico so zamenjale odprte ceste, trdni in široki mostovi ter živahna letališča.

Vseeno liberalna zgodba priznava, da ni vse rožnato in da moramo premagati še veliko ovir.

Velikemu delu sveta še vladajo tirani in celo v najliberalnejših državah državljane mučijo revščina, nasilje in zatiranje. Poleg tega je vsakomur jasno, da kapitalizem človeško bivanje surovo pretvarja v potrošništvo, ter da preprečuje v človekovi duševnosti iskati kakršnokoli globino, saj je globina nekaj slabega in napornega.

Vseeno pa vemo, kaj nam je narediti, da bi težave premagali – ljudem je treba dati več svobode! Varovati moramo človekove pravice, vsem dati volilno pravico, oblikovati moramo svobodne trge ter posameznikom, blagu in idejam omogočiti čimbolj neovirano gibanje po svetu.

Vendar so od začetka svetovne gospodarske krize leta 2008 ljudje po vsem svetu čedalje bolj razočarani nad liberalno zgodbo. Spet so v modi zidovi, ograje in krepi se upor proti preseljevanju in trgovinskim sporazumom. Demokratične vlade spodkopavajo neodvisnost pravnega sistema, omejujejo svobodo novinarjev, kupujejo volitve, nerazumno spreminjajjo organizacijo vsakdana in vsakršen upor proti temu označujejo kot izdajo lastnega naroda.

Leta 2016 se je zgodil referendum o Brexitu in vzpon Donallda Trumpa v Združenih Državah Amerike.

Še pred nekaj leti so Američani in Evropejci z orožjem želeli osvoboditi Irak in Libijo, ampak zdaj se zdi liberalna vizija mnogim v Kentuckyu in Yorkshiru nezaželena, pa tudi nedosegljiva. Nekateri so vzljubili star, hierarhično urejen svet in se preprosto nočejo odreči privilegijem, ki jim jih omogočajo rasa, spol in narodnost.

Leta 1939 so ljudem ponudili na voljo tri zgodbe, leta 1968 dve, leta 1998 se je zdelo, da prevladuje samo ena-
danes pa smo brez kakršnekoli zgodbe.

Ni čudno, da so trenutne elite povsem medle in zbegane.

Pomirjujoče je, če je zgodba ena – vse je kristalno jasno.
Srhljivo pa je, če nenadoma ostanemo brez sleherne zgodbe.

Podobno kot sovjetska elita sredi osemdesetih tudi liberalci sedaj ne razumejo, kako se je zgodovina odmaknila od začrtane smeri. V zmedenosti razmišljajo apokaliptično, kot da lahko to, da zgodovina nima srečnega konca, pomeni le eno: svet drvi v propad.

Um, ki ne more preveriti resničnosti, se lahko oprime le katastrofičnih možnosti, seveda pa bo pri tem zapis smrti pomagala pospešiti še tehnologija! Res smešno.

Tako kot človek, ki si predstavlja, da hud glavobol pomeni zadnji stadij možganskega tumorja, si liberalci predstavljajo, da je Donijev vzpon in Brexit konec človeške civilizacije.

Fisherjev duh:

Ampak mene pa vseeno to moti. Pogrešam javno storitveni BBC in Channel 4, ki sta me radostila z oddajami kot sta Tinker Tailor Soldier Spy, Pinterjeve igre in sezone Tarkovskega.

(((((((((( bubble(((((((((bubble(((((( L /acc fan: Proti kapitalizmu se lahko boriš tudi tako, da ga pospešiš do eksplozije in potem njegove lastne fragmente usmeriš proti njemu samemu. Štekaš?

R/ acc fan: Ampak acc ni samo hitrost, temveč tudi "globoki" čas. Čas onkraj poznane, predstavljive zgodovine. Zato je acc tako grozljiv.

Acc contemptor: ha, ha, ha. Tale "acc" se je spomnil nekdo, ki ima zvezano inzulinsko črppalko na baterijo, Raspberry Pi in monitor za spremljanje glukoze. Aha, torej je pozitivna povratna zanka tu! Ha, ha, ha. Pankreasa sploh ne potrebujemo več! ))))))))) ))))))))))bubble))))))))))))) )bubble)))))

Jernej Kaluža:

V tem trenutku to sploh ni slabo, kajti (levičarska) kritika je danes omejena na kritiziranje Harmonikaša na tromostovju ….

Iztok Osojnik:

In smo pri književnosti in kritiki! Kaj je zame dobra (literarna) kritika? ....Na Hrvaškem imajo tistega Babića...In ko bereš njegove kritike, - to vse cvrči in poka! To je zame dobra kritika!

Zahtevnež:

1. Naloga kritika ni fetišiziranje avtorjev, ampak obujanje od mrtvih. Kritištvo je oblika religije.

2. Vstopiti v vlogo nekoga, ki z železniimi rokami nujnosti trese posodico z metalnimi kockami, zahteva močno osebo.

3. »Česar ne obravnavamo, to ne obstaja.« Ta sodba je posledica intelektualne napake. V naši »Novi Razpršenosti« je nujno potrebno, da se kritik razgleda po okoliških hribih, skratka, da pojasni svojo (omejeno) perspektivo. Izgovori v smislu »to je onkraj moje čajne žličke« odpadejo.

4. Hvaležnost, upanje in prezir niso dejstva. So čustva, se pravi , da se napajajo iz lastne podvojitve. 95 odstotkov naše države ima ta problem. Bubbli, pa to.

5. Bogove je mogoče izstradati tako, da se kritik(i) izseli(jo) v gozdove.

6. Kritik mora biti odgovoren za svoje sanje.

7. Če kritik nima trdnega znanja, nič hudega. Toda potem mora toliko bolje razviti svoj sanjski aparat.

8. Kritik mora hoditi spat s pogledom na gorečo vžigalno vrvico, ki je napeljana k sodom smodnika.

9. Kritik ne sme veliko spati. Zbuja se z vratolomno podplutimi vekami in razkuštranih las.

10. Kritik svoji sreči ne sme pustiti, da zasveti. Ravno obratno: pustiti mora , da zasveti njegova temačnost.

11. Kritik mora v hudobnih, neotesanih avtorjih uživati kot v pogledu na divjo pokrajino, ki ima lastne smele linije in svetlobne učinke.

12. Kritiku je prepovedano iskati resnico / vrednost zgolj v dobrih osebah.

13. Kritik se izogiba vsemu človeškemu. Izogiba se pozitivni povratni zanki in človeškemu varnostnemu sistemu.

14. Posnemanje čustev (pizdenje čez Mladino, čez Repovža, Kordiža, čez desničarje, Lokarja , čez Novo Tv) je za kritika zapravljanje moči in popolnoma sprevrženo dejanje.

15. Kritik mora občasno groziti avtorjem, na ulici jim mora slediti, jih zasledovati ter jim pljuniti v obraz (če to dovolijo). Lahko jih tudi sklofuta.

16. Kritik mora vzdrževati dobro telesno kondicijo. Ohranjati mora podobo, da sta njegova duša in duh dorasla vsem nevarnostim in presenečenjem.

17. Kritik se mora zagraditi v visok stolp z visokimi zidovi (, ker vanj buta morje literarnega dreka), a vseeno mora v obzidje vgraditi gostoljubna vrata.

18. Kritik se mora po prebranem čtivu popolnoma spremeniti, še več, s svojim zgledom mora spremeniti tudi druge. Bilo bi grozno, če prebrano delo v njem ne zbudi spreobrnenja. Konvertitstvo je nekaj zaželenega.

19. Kritik si mora sam določiti anatomijo lastnega zaznavnega aparata. (Ne sme mu jo določiti narava).Po eni plati mora razviti tako ostre oči, da se mu avtor zazdi neizmeren in neskončen. Po drugi plati mora v sebi sprožiti takšno organogenezo, da zaznavanje osončja in planetov občuti kot skrčeno na eno samo celico.

20. Kritik ni koristen člen ali orodje nekee celote, ampak nekdo, ki dela škodo avtorjevi, družbeni ter predvsem lastni neumnosti. Zgolj to. Kritikk ni poboljševalec ali razvozljalec sveta.

Neoracionalist 1:

Mah ne! Nas ne zamima usoda ali človek. Nas zanima finančna matematika, kognicija in processna filozofija.

Ela Praznik:

Tako je! Raje pojdite vsi reševat matematične naloge!

Acc odpadnik:

Na kateri točki se bo torej izumljala prihodnost?

To vprašanje si zastavlja tudi Alexander Billet, ko ocenjuje neko delo od Mata Colqhuena/Xenogothic-a.

Sam vidim (kot je že rekel Mendiževec), da so alternative že tu.

1. postakademska levica

2. "pospeševalska " levica (aka acc in neorat levica)

3. halucinacijska/dream/accid/farmako levica

Prva se naslanja na teorijo, vendar je problem le-te, da se ne sprijema dobro z novo resničnostjo, torej je v zatonu. Prav tako je preveč rigidna, poleg tega, da je dolgočasna (vrti se v 40 let starih klišejih). Problem je tudi v tem, da producira še več političnega fašizma in cinizma.

Druga levica zna sanjati, vendar le s pomočjo tehnologije. Je v porastu in ima veliko možnosti za širjenje. Njen problem je , da krepi individualni fašizem, avtizem in pomanjkanje empatije itd.
Prednost tretje je, da zna dobro sanjati in da je avtentična, vendar jo zna to izčrpati. Počasi bo omagala in se degenerirala.

Nasprotovalec:

Kako misliš to, da zna "pospeševalska" levica sanjati? A niso ravno oni ful hudi realisti?

Poleg tega se mi zdi opisovanje levičarjev s terminom "sanjati" neprimerno. Že po Badiouju je misel nekaj, česar si ne ne želimo niti ne moremo ljubiti per se, ampak je to neko nasilje. Nekaj , kar ni prijetno.

Acc fan:

mah ne, no! vsi ti opisi/normativi: ( Lacan) " Subjekt mora udariti po tistem, kar mu je najdražje, saj se bo tako rešil oblasti, ki ga drži v šahu) in (Badiou) " Individuum mora priti do točke, kjer ga zajamejo njegove predindividualne določitve" naenkrat niso več tako učinkoviti, ker padejo ven iz subjekta v polje tehnologije.
Tehnologija je sedaj tista, ki je shizofrena/fragmentirana in se mora poboljšati/sestaviti! Zato je v tem momentu realizem z vsemi svojimi spekulativnimi odvodi v porastu.

Nasprotovalec:

Ampak ni point zgornjih formul opis, tu gre za način subjektivacije. Zgornje formule imajo specifičen namen, ne moremo jih dojeti kot del nekega čarovniškega diskurza.

Acc: saj jih ne, ampak potem pa učitelji niso dobro opravili svojega dela.

Hipster: ali pa se je svet tako spremenil. To se mi zdi dosti bolj točno.

Marko Bauer:

Ko sem se pogovarjal z Landom, je bil nekako v precepu glede Človeškega varnostnega sistema: v Stalitvi je zagovarjal kaos, potem j e spet nekaj rohnel, da bi rad samo etično neoporečne begunce in tako dalje.

Acc fan:

Ja, vem.

V tisti dinamični situaciji je celo sam priznal, da je težko biti jasen, celo pri lastnem razumevanju.

V Stalitvi je npr. zapisal: " $talit4ev ima mesto zate. Mesto shizofrenične HIV + transseksualne latino-kitajke na stim navlečene L.A. kurbe z vsajenimi sončnimi očali odbojnih stekel in zajebano držo. Zadeta od meššanice drog K-nova, sintetičnega serotonina in analogov ženskega orgazma, ki je pravkar likvidirala tri turingove policiste z 9- milimetrsko pištolo. "

Marko Bauer :

Sploh pa ne vem, zakaj ti očitki o fašizmu proti meni.

A se spomnite, ko je prišlo do konvergence med Nrx-om in acc-jem, med blogoma Xenosystems in Urban Future 2.1 in so Landu odklopili @outsideness? Takrat sem se postavil proti in napisal: nočemo tega, hočemo, da je to ločeno!

In zdaj dobivam pod nos takšne stvari!

Mene ne zanima desnica v crowleyevskem smislu:
" vsakdo lahko počne, kar se mu zahoče, vendar mora potem sprejeti posledice."

Acc fan:

Meni je bil všeč njegov odgovor na vprašanje, zakaj se ukvarja s temi zmedenimi tokovi v twittersferi…

»Ker od tu prihaja zelo dobra glasba.« Tako mi je odgovoril.

Marko Bauer:

Poleg tega je zatrdil nekaj zelo prepričljivega. Nekako takole (parafraziram): »Ni zdi se mi fer, da levičarski lepodušneži govorijo o fašistih, če pa nimajo nobenega stika z njimi. Jaz imam stik s fašisti skoraj vsak dan ( in to so težko prebavljive osebe!!!), ampak ne mi, prosim, govorit o fašizmu, če nič ne veš o tem, razen toliko, kolikor si prebral iz učbenikov.«

Opazovalec:

V Ameriki imaš rap, ki je favoriziran od levice in še danes drži močno linijo. Kiberpank je bil vedno bolj v ozadju, vedno pa je bil bolj desničarski.

Potem so nastopila družbena omrežja in začel se je porast kiberpanka.

1.) Ne samo, da se je naenkrat neoreakcija lahko vzpostavila, še več, veliko levičarjev je čez noč postalo desničarjev.

2.) Nato je leta 2016 prišel na oblast Trump, ki je zmagal s pomočjo novih tehnologij.

3.) Leta 2017 so mulčki s telefoni snemali tetraplegika, kako se utaplja, namesto da bi poklicali reševalce. (berite Rana el Kaliouby: Girl decoded)

Po tej liniji (imo) se je sprožila demonizacija tehnologije.

Andrej Tomažin:

Nikoli me niso zanimale Assange-Snowden zadeve.

Na prizorišču se pojavi glasbena skupina B--NOiZ (Bog Ne Mara otrok in je Zloben):

;.;_:_:_._._._.__.;.;.:,:,::,..,,.:..,,.;..
:;:;:;:;ČĆČĆčĆĆčćĆčćččćčććčćĆčč…:::.::::::.__.__-___------

AAAOO

OOoooo

Gremo zdaj 1!11!1!1111!!!1!!

V idemo

Tvoja Mami
?**///////

JE GOLAŠ
GOLAŠ

MIMI GORČICA
CA CA CA CA cA

GAJA NAFAĐA
ZENF /// NASLADA

HA JAJA ajA
…:……
:….::……:::.:::..::.:::…………..:::.:.-.-.-.-.--:-:-._._._:_:kurc//777/77

Robert Kuret:

Ne! Potrebujemo zlomljeni jezik. Treba je pripovedovati iz črev! Berite Sybillo Berg. Tam vsebina preoblikuje sam način izražanja. Oziroma sama fragmentiranost jezika kaže na stisko ljudi, na njihovo iracionalnost.

Živa Božičnik Rebec:

Ja, to je res, poglejte, kako pomembni so materiali v jeziku umetnosti. Steklo pri Walterju Benjaminu. Berite njegov Erfahrung und Armut. Ali pa Miesove tišine od Wallensteina.

( - - - s e n a d a l j u j e =9)

6. del

/// Comedia macaronica (ali prevedeno na naše: zmeš$šana veseloigra)///
///trash-loony edition///

Kraj: Trg republike

Čas: /// // /

Nastopajoči: -

POŠASTI:

Rogovska pošast
SCVTVM FIDEI
Zlati gol fan
janez marinko (SDM Komenda)
…
…
et ceteri: -
janković
janša
tea jarc
tanja fajon
tonin
nsi fan
kurir republike
polona tȫrkar ( predsednica stranke - Ȫblast je ljidska - )
zoran stevanović
grega repovž
zlatko
luka mesec
žan mahnič
vasko simoniti
drama fan
jela krečič
marko bauer
igor samobor
urban šrimpf
aleš mendiževec
***************************************************************+******************

jankovič:

Jaz sem baraba. Vendar sem pošten.
Ha, hahahaa.

Janša:

Ne, to ne drži.

Jankovič:

Ha, ahhhahha. Jaz sem Lumpi.

Janša:

Ne , ne, ti si zelo resna oseba, janković.
Najameš ljudi in jih ne plačaš. Oni bankrotirajo, javnost pa govori: »on se je znašel«. Si se res znašel? Hm. Ne vem, če si se ti znašel - ti si to načrtoval.

Janković:

Ha, ahah, hahah, janez.

Janez:

Se pravi, da si – moralno gledano- gnoj.

Janković:

Ti si pa grd. Ha, hahhahha.

janez:

Kaj sem?

jankovič:

Saj sem povedal.

janković s komolcem ponudga tanjo fajon:

BUNF! Spet dobra, a ne?
Hahahhahahha.

tanja fajon:

No, no, dejte se nehat tako grdo obnašat, fantje moji! Twitter ni bil namenjen za naslavljanje množic, namenjen je bil neki eksaktni komunikaciji. Spore bi bilo treba reševati za mizo, ne pa preko interneta!

Letalska karta iz Bruslja stane 456 evrov, dvakrat mesečno letim, pa vseeno ne stane nič.

Capuccino v Alter cafeju v Palači d" Saumbor stane 12 evrov, ampak vseeno ne stane nič.

Kosilo v menzi evropskega parlamenta stane 80 evrov, ampak vseeno ne stane nič.

Moja najemnina v Bruslju ne stane nič.

Moj taxi za v službo ne stane nič.

Moji spomini ne stanejo nič.

Moj nasmeh ne stane nič.

Moj trud za slovenski narod ne stane nič.

Zato moj lajf nima cene.

In zakaj je tako?

Ker

imam to čudovito lastnost,

da lahko

zjutraj

na prazen želodec

izpljunem

sadno lučko iz sladoleda.

janković:

Moj ponos pa je v tem: kradem, goljufam, pa nihče zato ne vrti pedal po Ljubljani! Janez pa samo grdo pogleda …-

In Rog se poruši!

Rogovska pošast:

Ko govorimo o Rogu.

Kdo je agitiral, da se napolnijo hale, katerih radiatorje so odfleksali cigani v devetdesetih, obljubljene cehu arhitekture v osemdesetih? Ko je 2006 še vedno stal, Kolizej, zadnja vojašnica obdobja prešerna (romantike) bivše monarhije, morda je moral pasti (smrdeč po dreku pravega lumpenproletarjata) kot opomnik časa izumitve nacije.

Kdo je v času, ko se je stara kurba zjutraj pijana nastavljala
objektivu pred čenl
zirotom, zbobnal 200 folka in kolektivov, da so zasedli odprte prepišne štuke prve železobetonske fabrike te polovice europe?

Slišal sem za steno skupajzbitih apartmajev v hali visoki zadaj za Rogom, vse se da, če se hoče,
vendar je imela rižarna, bivši samski dom na robu savca, takrat še novejšo streho skoraj nova okna
in z denacionalizacijo je bil z njo povezan (po pripovedovanjih) simpatičen avstrijec.

(Pogromi v Rogu in podobno)
2006 -2020.

Nad stanetom pedrom k je prvi prvleku preveč robe u drug štuk levo.
Pol ena baba k je sodelvala pr filmu branka blanka ne vem.
Zarad filma je šlo tut ful folka.

Ne vem, a so že prvo zimo džanksi kurl oknske okvirje a šele drugo, to se je pol pucal (džankse) vsako pomlad še par let.

Uroša iz čist uzgor se je vn metal takrt enkrat
Pa ajdo iz bajtice nad bunkerjem,

Pol đankse k so imel fitnes pa še enga druzga,

Pa keširja-koširja, pa ultimo, pa perca, pa unga z navrh stopnišča, pa folk z modrga kota, pa zvezdana, pa kooperativo se je tut bremzal ful, pa bredo, Vampire^, no marskej sem gotou spustu.

Morm pa še oment: ni se vrgl vn meditatorjev iz kasnejšega živkoskvotva in fleta j&š, oni so bajno služl tolk da so po ene 5ih letih šli sami ven in najemat plac/kupt.

Pol drugi štuk levo glavna bajta od grafiterjev je bil cca 10 let skladišče in plac za 5 snemanj (bravo!)

Pa dvorana je zdej postajala skejtpark, pa not je v dobroizolirani temi trohnelo prvo ornk ozvočenje pa agregat k ga je dobu u začetku devetdesetih brecelj,
pol pa po mnogih ovinkih ni bil dokonca izplačan pokojnemu županu kranstrdama.

Začasni uporabniki in z njim Rogovci! Rog ni padel ker nikol ni vstal, zmer se je vozu na vozičku in se držu makadama.

grega repovž

Če janković pokrade 60 milijonov ali 90 milijonov. Če je za geje, nimam nič proti temu. 30 milijonov je mogoče objeti, 0 milijonov pa ni mogoče objeti.

stevanović:

Žal mi je, da sem odrasel v družbo, kjer so vse že prej pokradli.

Žal mi je, da nisem bil pol metra višji od janeza janše in da nisem mogel stegniti rok na polico s kompoti, ker leta 91 sem imel samo dizel trenirko in spodnjice z všitimi 3D ananasi.

Nekdo iz množice:

Ej, stevanović!

stevanović:

Kaj?

Nekdo iz množice:

Čaka te brusnični čaj pri upokojencih!

stevanoivč:

Kaj?

Nekdo iz množice:

Rekel sem, da te čaka čaj!

stevanovič

kje?

Nekdo iz množice

Sem rekel: pri upokojencih!

Poda mikrofon zlatkotu.

zlatko

Denar je nad svobodo! Ljubim človeško pohoto!

Gremo mi zdej, nimamo kej!

polona torkar:

V stranki

Ȫblast je ljidska si bomo prizadevali za:

1. za lastno ukiniteff

2. za zažig Parlamenta

3. za selitev Ȫblasti v šotore v Rožni dolini (premični Parlament)

4. za joto s škampi

5. za štiridelne nogavice s šiltom obrnjenim navzgor.

luka mesec:

Včasih, ko sedim v poslanskih klopeh,

imam občutek,

da to nisem jaz,

ampak da sem

marelični kompot.

Razkuhan

in anemičen.

NSi fan

To je zato, ker nimaš vere, Mesec!

Vera ti ne nažaga drv za v drvarnico, vera ti ne pomaga v nebesa,
ampak naredi, da si sneg v krematoriju lastnega sežiga.

Vera te v resnici ubije in dobro je, če si samomorilec, ker če ne, se ti ne piše dobro.

mahnič žan

Jaz pa nima tega občutka! Jaz sem še preveč jaz!

Je pa res, da nisem siguren,

če izrečem to, kar nameravam. Moje življenje se trenutno dogaja v drugi dimenziji.

luka mesec: In kako to doživljaš?

žan mahnič

Hodim po ulici, čeprav ne premikam nog. Sem duh, ali kaj?

Ali pa mi v hrano kaj dajejo, upam ,da ne.

Prehranjujem se samo z divjačinskim golažem in

ob prostem času

vriskam.

Seksu se ne vdajam, ni to za rajo!

luka mesec:

Probaj s kakšnimi teoretskimi knjigami, to pomaga.

žan mahnič:

Ne vem, če. Enkrat sem probal brati Pavlihovo pratiko, pa se mi je po dveh minutah začelo vrteti v glavi. Moral sem odpreti okno in zajeti zrak, ampak je bilo že prepozno. Zaradi dušenja v pljučih sem čisto ponorel. Začel sem s pestjo udarjati po steni, dokler soseda ni poklicala na urgenco in so me potem reševalci nekako pomirili. Intelektualistično branje ni za mene. Zgleda imam neko alergijo na črke.

tonin:

Ne vem, kaj je fora, da se nekdo obnaša , kot da je prišel iz vasi v mesto. Ker v resnici je prišel samo iz manjše vasi v malo večjo vas. Tako da, res, tega ne razumem. Je Krašo lepo povedal.

Kupil sem letalo, ampak , kaj je fora, če folk ne razume , kako je to , če letaš. Ljudje razmišljajo z nogami.

janša teji jarc:

Glej, teja. Jaz ti lahko oprostim tisto vreščanje zadnjič, ampak zlo še vedno ostane, - zla ni mogoče odpraviti. A veš, kaj mislim? Če enkrat v posodico zliješ strup, dolgo traja, da se njegova tekočina absolvira.

teja jarc:

Se pravi, da sem napolnila tvoje srce s strupom in zdaj težko živiš?

janez:

Pravzaprav ne. Jaz sem tista vrsta ljudi, ki ne loči med toksičnim in hrano. Strup mi predstavlja nekakšno pomirjevalo.

teja jarc:

Veš, janez, dolgo sem pestovala v sebi ta strup, naj se ti zdaj vržem nazaj na vrat in ti poližem rano? Prepozno je. Cirkus je odpeljal naprej, … pa tudi če ustaviva njegov voz, kostumi so že sešiti!

janez:

Razočarala si me.

Mislil sem sem, da ustvarjaš nove vrednote, zdaj pa vidim, da zgolj izumljaš hrup. Si res želiš biti na tem nivoju?

Lahko ti uredim, da prestopiš na našo stran, dovolj grenkobe imaš v sebi, da si celo mene najbolj mrzlega od vseh mrzlih ljudi, ganila! Tvoja puščica me je zadela naravnost v srce.
Teja, pod mojim okriljem bi lahko naredila veš škode, boš videla, kako lepa je strast po uničevanju, kako ustvarjalna je!

Zdaj npr. vsi jokajo zaradi Drame, da jo hočem uničit, pa spravljajo se na Simonitija, ampak, ali ljudje res mislijo, da sem tako neumen , da nimam svojih ljudi na predstavah, ki opazujejo?

Vse je zaradi predstave Požigalci. Ali mislite, da ne vem, koga sta v resnici igrala Tabaković in Fürst? Očitno je bilo, da ste se norčevali iz mene in Borčija. Zdaj pa ima Drama!

vasko simoniti:

No, no, ne tako hitro, janez.

Ljubljansko Dramo obožujem , ker v njej najdem svojo silo, svoj pogum, svojo sodbo, svojo pridnost, svojo norost in razvado. Se pravi, da jo dojemam kot praznik, oziroma poslikan dnevnik moje mladosti, zato vedno , ko sem v njej, upravičeno rečem: »Tu se da živeti.« Tega ni mogoče izreči kar tako. V kateri državni instituciji je mogoče reči kaj takšnega?

igor samobor:

zakaj pa jo potem želiš uničiti?

Vasko simoniti:

Nisva se dobro razumela. Nikjer Evropi se ne dogaja, da bi hiše zidali direktorji in prav tako hiš ne zidajo politiki. Tudi zidarji ne zidajo hiš. In kako potemtakem nastaja naš čudovit božji vrtec ( kot bi rekel Leon Rupnik)? Takole: Politiki zgolj pokimamo in Pridnost začne sama od sebe mešati malto in vihteti zidarsko kelo.

Zato je vse skupaj velik nesporazum- ker si ljudje ne znajo predstavljati, kako stvari v resnici potekajo!

igor samobor:

Se pravi, da ste vi, politiki, nekakšni Aristotelovi negibni gibalci, ker delujete na podlagi stvariteljske ljubezni?

vasko simoniti:

Tako je , Igor, zelo dobro razmišljaš! Politiki državljanom izkazujemo ljubezen, ne vem, zakaj je to tako čudno, to je vendar naša dolžnost!

Če te nekdo obkroži na volilnem lističu, to pomeni, da je vate zaljubljen in da se bo tudi v prihodnje obnašal temu primerno.

Ljubezen pa je izrazito zrcalno čustvo: sili navzven, se odbije od okolice in se pomnožena vrne na svoje izvorno mesto. (Berite: Spinoza - Etika, tretji del, kjer je govora o afektih) Ljubezen je politični instrument par ekscellonse!

jela krečič:

Se pravi, da sem tudi jaz negibna gibalka? Samo pomislim, da bom sedla za pisalni stroj in Slavoj začne kuhati čaj.

vasko:

Tako je, Jela! Tako se to dela. Amor omnia movet.

vasko:

Na nas pa je tudi, da pri ljudstvu izoblikujemo določen zgodovinski čut. Tega je treba prevzgojiti. Povedal sem že, da je naša politična naloga, da družba sestopi na zgodnje oblike kulture, se pravi nazaj k domovini.

Glede umetnosti

Umetnost mora biti herojska, nanašati se mora na boje, zavzetja mest, morske bitke in tako dalje.

Odkrivati bomo začeli poezijo, ki ima okus po zemlji.npr. V plastiki bomo odkrili kipce, ki dišijo po sveže stesanih jelkah in ki bolj kot človeško figuro upodabljajo drevesno deblo. Tako nekako. Vse to so smeri, v katere verjamem.

Uničili pa bomo Kobana in njegovo poezijo. Dobil sem informacije, da bo po svoji smrti svojo kožo daroval Moderni galeriji, ampak k sreči imamo tam nastavljene ljudi, tako da bo to odpadlo.

Drugače pa sem bral njegovo zadnjo zbirko. Kaj naj rečem? Če nekdo stopiclja sredi bencinske luže in ne ve, zakaj ima v roki vžigalnik, je to kar malo psihopatsko. Bil mi je pa všeč verz:

/Ta narod je izgubil napotnico za psihiatra./

Nekdo :

boste uničili tudi Sinanovića?

vasko

Njega ne, ker smo ga umirili. Vse se da. On pred nami trepeta kot ptiček pred klopotačo.

Nekdo:

Kaj pa Vojnovića, boste njega tudi uničili?

Dimitrij rupel:

Njega ni treba uničiti, ker ni kaj uničiti. Njegova literarna »veličina« ni utemeljena zgolj na predsodkih in omejenosti, ampak tudi na (medijskem) pretiravanju, tako da prosim. Je profesor Koren lepo povedal. Glede same njegove literature, pa ne bom govoril, ker je tam toliko klišejev , da je groza. Tipična mediokriteta.

Vasko:

Glede družbe.

Idealna družba ne temelji na menjalnih odnosih, temveč na kreditu. Kaj to pomeni? Ko vam dam nalogo, vam zaupam, da jo boste opravili dobro, vi pa nasprotno verjamete, da sem vam dal opravljati plemenito delo.

Sem namreč proti posredovanju države. Države je preveč!

Vsako navodilo, vsak zakon je nekaj zunanjega in tudi arbitrarnega, jaz pa želim, da v sebi odkrijete zakon, da je treba zakone spoštovati, se pravi, da stavim na generičnost v vsakem izmed vas.

Glede samega sebe

Če imaš samega sebe rad, potem moraš občasno svojo senco poslat popivat v Vesolje ali v Galo Halo, se pravi, svojega zombija moraš poslati na trash party na železniških tirih ali še drugače povedano: moraš se naučiti umivati se do čistega, vendar tudi z umazano vodo.

Glede glasbe

Mislim, da je glasbo treba obravnavati kot zapoznelec vsake kulture.

Šele v Händlovi glasbi je zazvenelo tisto najboljše iz Luthrove duše,… v Mozartu lahko najdemo odgovor vladavine Ludvika 14.ega….Ali pa wagnerjev duh glasbe, kjer je moč zaslišati energijo reakcije proti razsvetljenstvu!

Postindustrijski kamnik, na primer, je najbolje povzet v slovitem glasbenem verzu skupine Matter (vsaj tako trdi marko bauer):

/Tonči mongoloid se utopu v Kiku/

Kar je po mojem velika neumnost, ampak o okusih se ne moremo prepirati, ker če bi se prepirali o okusih, bi se prepirali samo še o okusih, kot bi rekel jernej županič .

urban šrimpf

Matter so nekakšna dada, ampak zelo slaba dada.

jizah

To sem tudi že jaz povedal. Ni problem skupine Matter, da delajo glasbene smeti, ampak da delajo povprečne glasbene smeti.

vasko simoniti

Jaz pa se sprašujem nekaj drugega. Če bi tovrstna »glasba« (kot jo vi imenujete) znala premikati kamne, ali bi iz njih lahko postavila kakšno antično zgradbo? Ali gotsko katedralo? Ali pa ustvarila Rafaelovo sliko ali kakšno renesančno fresko? Močno dvomim.

Kajti to, kar vlada v tej glasbi, namreč afekt, slasti, ki jih ponujajo sintetizirani in močno napeti zvoki in nizanje naivnosti eno za drugo, to je morda prisotno v določenih tokovih modernih likovnih umetnosti, zagotovo pa ne v klasičnih.

Hočem povedati, da je danes glasba način preživljanje prostega časa ali način sproščanja in zabave, včasih pa je glasba imela funkcijo: blažila je grozo življenja.

Kaj blaži tovrstna glasba?

marko bauer

Ne, ne, ne! Vrednost skupine matter je v maščevanju (proletarcev). Kar ni uspelo noisu ali trashu, je uspelo njim. V tem trenutku ne bi bil rad filharmonik ali akademsko izobražen glasbenik.

Nekdo:

Se pravi, da je njihovo muziko treba razumeti v okviru mendiževčevega napotka, da naj proletarci začnejo pisati? Ampak oni ljubijo kapital.

aleš mendiževec:

Ja, oni ljubijo kapital, pa vendar obenem rušijo kapitalizem, kar je nekoliko paradoksno, ampak to je samo znamenje, da se nahajamo v postkapitalizmu.

vasko simoniti:

Glede šarca

Pozaba izvora pomeni tudi pozabo kvalitet. Samo povem.

Zato bi šarca, glede na to, da je kamničan povabil, na prireditev ob obletnici najdbe plavutaste sekire iz bronaste dobe (najdba je bila leta 1963 odkrita na Maklenovcu, na Veliki planini). Berite Tone Cevc: Velika planina, življenje, delo in izročilo pastirjev.

Glede revije Mladina

Naj mi repovž oprosti, prejle sem ga videl tule, ampak imam nekaj povedati okrog te revije. (Naj mi ne zameri, ker bo kar kruta.) Bili smo na nekem pikniku in se mi sprašujemo, s čim bi podkurili žar... In, seveda, začnemo tuhtati, kateri časopis pri nas ima največ netilnega potenciala …Anyways…. Ne bom razlagal, kako je gorelo, ker smo pogasili še tisto malo žerjavice, kot je je bilo. …( metaforika maybe?) …Bilo pa je ogromno dima (spet; metaforika maybe?), to moram priznat in hja, dejmo zaključit.

Glede boruta pahorja

Borčija zreli časi politike niso zanimali preveč, zato smo mu zrihtali delo v Državnem Hlevu. Od takrat naprej živi v vrtni lopi s posteljo, omaro in mizo. (nahecali smo ga , da je Shrek). Vseeno je zelo vesel , da je zaposlen v javni upravi.

Včasih ga kuharca pošlje v hlev h konjem, da jim malo nastelje suhe slame in da jim vrže malo kruha ali briketov, in da se z njimi malo pogovarja. Tudi konji obožujejo Borčija, ker vidijo, da je skromen fant, ki ne potrebuje veliko, samo malo pozornosti in ljubezni.

Ob dnevu odprtih vrat Borči od veselja čisto ponori, ko izve, da bo vodil otroke po hlevu in jim razlagal o živalih. Živali Borčiju vračajo naklonjenost, ker jih zaljubljeno gleda, jim kida gnoj in se z njimi fotka na Instagramu.

Glede petkovih kolesarjev

Ali o njih lahko povem kaj navihanega? Lahko. Privezani na kol Trenutka so vseeno sposobni velike hitrosti in dobrega ravnotežja. Jaz, za razliko od kolesarjev, sedim v baru Vesolje, pa me kljub temu zanaša, - že ko jih gledam. Fiiiiuuuuu, kakšna brzina!

Glede revije Reporter

Naj bom karseda kratek: v tej reviji ni mogoče zaznati nobenega veselja do intelektualne pravičnosti.

Pravijo , da sem sposoben zgolj močnih čustev, a šibkih sodb. Dobro, to sprejmem. Oni pa niso sposobni niti lastnih čustev , zato niso v nobenem posamezniku sposobni prepoznati nič vzvišenega, nič lepega in nič dobrega.

Kar ni nič čudnega, saj znajo čustva zgolj posnemati.

Glede anje z golob

Zadnjič sem sedel v Pop baru (ali je bila Havana?), ko smo bili s študenti na koroškem zaradi preučevanja turških šanc na Ravnah, (saj sem vam pravil) in se je anja pripeljala mimo. Takoj sem ji pomahal in možno je, da me ni videla ali pa se ji je nekam mudilo, tudi to je možno. Kasneje sem ji poslal mesidž, če pride kaj spit in ni odgovorila, se pravi, da je možna kakšna zamera. Zato ne bom komentiral.

Glede določanja okusa

Mi, politiki, ljudstva ne cenimo zato ker nas volijo, ampak zato, ker ljudstvu določamo okus stvari.

Če bi se mi tako odločili, bi se ljudstvu golaž in obara začela upirati, toda ker sta ti dve jedi najbolj zdravi in prebavljivi , smo mi odločili, da čebula diši lepo in da mesne prikuhe, nam ljudem, grejejo želodec.

Prav tako smo zgled, kako je praktično delo prijetno, skratka nekaj, v čemer lahko uživamo! (Kar poglejte našega Borčija!)

V tem pa je seveda določen napor, ker smo po svojem bistvu nepraktični ljudje. Zato moramo toliko bolj prostačiti, pljuvati, se naprezati, nesramno kriliti po zraku, žagati, rezati, kuhati , telovaditi, piti, pohajkovati in gozdariti!

Za vsako masko se skriva švic.

(Ker je za vsako masko še druga maska in ker je za drugo masko še tretja maska itd. ad infinitum)

igor samobor:

To je pa kar malo strašljivo, vasko. Nisem vedel, da si tako temeljit igralec.

vasko

Priznam, nisem močna osebnost, ampak ko tresem posodico s kockami ( na ministrstvu žrtve vedno zberemo s pomočjo žreba), takrat se moram še kako zbrati in nastopiti!

Igor samobor:

Aha.

vasko

A se spomniš, igor, kako si se ti v predstavi V Damask nenadoma spremenil v konja? tudi jaz imam zadnje čase podobne prebliske. Kot da sem nekdo drug. Čudno je človeško življenje in kot bi rekel Triamalhio: musci sumus.
…..
===================NA ROBU PLOŠČADI, ZRAVEN FOOD-TRUCKA ======================
==============================================================================

janez marinko (SDM Komenda)

(osebna izkaznica)

naj pijača: coca cola

naj hrana: pariški zrezek v gobovi omaki

naj komad: prjatlca (ansambel stil)

naj mesto: komenda

najlepša ženska v politiki: eva irgl

najljubši politik : janez janša

zlati gol fan

(cringe lista)

najgrša beseda v slovenščini: olaguma, fergazar, skret, pička, kurac, buzdovan.

najgrši priimek: ferbežar, masten, čebular, gnidica, pofuk, fukač, fukaš.

najgrše ime: rastislav, gomora, greta, krunimir…

najgrše ime kraja: zapoge, jama, klobasnica, podpurflca …

…………
((( S e n a d a l j u j e )))