Politizacija in smrt avtonomije na Slovenskem

Ko se v osrednjem hramu domače demokracije začnejo poslanski pogovori o avtonomiji in neodvisnosti posameznih v slovenski demokratični ureditvi zgolj navidezno avtonomnih družbenih sistemov, to razgalja predvsem to, kako zelo neavtonomni in politično odvisni pravzaprav so. O avtonomiji visokega šolstva se je včeraj razpravljalo na Odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Danes so se o avtonomiji, tokrat operativnega delovanja domačega represivnega aparata oziroma policije, lomila poslanska besedna kopja na državnozborskem odboru za notranjo politiko. Že jutri pa bodo kako besedo tudi o avtonomiji poslanci opozicije in koalicije rekli na 6. seji Mandatno-volilne komisije, katere dnevni red bo na predlog koalicijskih poslanskih skupin SDS, Državljanske liste, SLS, DESUS in Nove Slovenije razširjen s predlogom za razrešitev petih članov Nadzornega sveta javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija.

Kako zelo politično odvisen je največji javni RTV servis v državi, so sicer v ponedeljek opozorili iz Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija. V protestu zaradi politično odrejenega znižanja RTV prispevka za leto 2013 so opozorili, da so institucionalna in uredniška neodvisnost ter trajnostno financiranje javne RTV ključni za razvoj evropske družbe in demokracije in da morajo institucije v javnih RTV servisih imeti zagotovljena potrebna sredstva za svoje delovanje ter pogoje, ki omogočajo njihovo neodvisnost od političnih pritiskov in tržnih sil, kar da se je v neki resoluciji leta 2009 zapisalo tudi Evropskemu parlamentu.

Kako zelo podrejena je vsakokratni politični kliki na izvršni in zakonodajni oblasti v državi domača policija, sta sicer sama zase  pokazala odstop generalnega direktorja policije Janka Gorška zaradi nekompatibilnosti z aktualnim notranjim ministrom Vinkom Gorenakom in selitev Nacionalnega preiskovalnega urada v prostore na Litostrojski, ki so mu bili odrejeni že za časa prve Janševe koalicije in Vlade. Tudi nedeljsko posredovanje ljubljanskega župana in prvaka opozicijske stranke Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča, katerega večerno nedeljski klic vodstvu mestnega redarstva je zadoščal, da so mestni redarji odstranili lisice s 43-ih pač nepravilno parkiranih vozil v županovih Stožicah, ne vzbuja vtisa v omembe vredno avtonomijo mestnega represivnega aparata.

Kljub sprejetemu sklepu da so se na Odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino seznanili s predlogi za povečanje avtonomije visokega šolstva in večjo neodvisnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu od politike in visokošolskih inštitucij, to še pač samo po sebi ne pomeni, da je domače visoko šolstvo dejansko avtonomno, ampak zgolj potrjuje, kako zelo podrejeno je potrebam dnevne politike na izvršni in zakonodajni oblasti. 

Ne glede na to, da je na pomanjkanje avtonomije in neodvisnega delovanja v posameznih domačih družbenih podsistemih, kot so nacionalna radiotelevizija, represivni aparat in visoko šolstvo, ponovno opozorilo politično lomastenje druge Janševe koalicije in Vlade, so bili ti zgolj deklarativno navidezno avtonomni podsistemi politično odvisni in koaliciji ter Vladi na oblasti podrejeni tudi za časa Vlad, katerih predsednik ni bil Janez Janša. Nenazadnje se je potrebna kompatibilnost med notranjim ministrom oziroma ministrico in generalnim direktorjem slovenske policije uzakonila za časa prejšnje Pahorjeve koalicije in Vlade, ko je bila notranja ministrica Katarina Kresal in je bil na mesto generalnega direktorja policije prav zaradi dobre kemije med njim in ministrico nastavljen v tem mandatu odstopljeni Janko Goršek.

Čeprav je sicer za dodatno politično podreditev ključnih organov in nosilcev moči nacionalne radiotelevizije z ustreznim zakonom danes predsednika Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino Branka Grimsa poskrbela prva Janševa Vlada, se tudi naslednji, Pahorjevi koaliciji in Vladi, ni kaj prida mudilo z uveljavitvijo nove vsaj nekoliko bolj neodvisnemu delovanju RTV Slovenija naklonjene zakonske ureditve. Najprej je bilo potrebno pač počakati, da so se po Grimsovem ključu političnega nadzora imenovanim iztekli mandati, po imenovanju novih, političnemu trenutku ustreznejših direktorskih, uredniških in nadzornih inštanc pa so predlagane spremembe diletantsko pogorele na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Avtonomija sicer v najsplošnejšem smislu pomeni samostojno samoupravljanje določenega področja oziroma izvajanje določenega poslanstva v okviru zakonskih pooblastil. Če pa bi naj domači družbeni podsistemi, kot so visoko šolstvo, represivni aparat in nacionalna radiotelevizija, dejansko bili avtonomni, potem bi se politika na oblasti morala odreči prav vsakokratnega preurejanja zakonskih okvirov, v katerih delujejo. Nadalje bi o avtonomnosti teh podsistemov lahko govorili, če ti ne bi bili tako zelo odvisni od politično odmerjenega deleža javnih sredstev za njihovo poslanstvo in delovanje. Toda tako to gre. V domači Republiki se domnevno avtonomnim podsistemom pogoji delovanja drastično spreminjajo ob vsakem nastopu posamezne politične oblasti in zato je njihova avtonomija zgolj navidezna. Tudi Slovenija tako je  navadna politično korporativno vodena država, v kateri se ne vlada v imenu splošnega javnega interesa pač pa zgolj parcialno političnega.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politizacijo in smrtjo avtonomije na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.