FLO KAUFMANN, STROTTER INST., STRØM
Menza pri koritu, 27. 10. 2012
Foto: Katja Kremenič
Bil je to še eden pred-dogodek letošnjega festivala Sonica. Temu ima ob koncu meseca novembra slediti dejanski festival, ki v Ljubljano prinaša par zelo zanimivih reči, med drugim nastop Fennesza z Lillevanom ter grom dua Emptyset. Predvsem ali tudi Sonica obeta izredno zanimiv koncertni mesec november. Priporočeno torej ...
Sicer pa je sobotni koncert odmeval tudi pod okriljem serialke Confine Aperto v organizaciji Zavoda Sploh. Tako ni nenavadno, da smo poslušali dovolj radikalno glasbo, da je bilo pričakovati tisto peščico občinstva eksperimentalnih muzik, a da je bil obenem koncert relativno zelo dobro obiskan, precej bolje kot je to običajno ob tovrstnih zvočenjih. Igrali so namreč švicarski eksperimentalni glasbeniki, pogojno mlajše garde, ki se niso zelo ukvarjali z na kakršenkoli način trendovskimi vsebinami. Zelo verjetno je, da je bila včerajšnja izvedba istega koncerta v Mariboru precej slabše obiskana. To pač pove nekaj o organizatorjih in o publikah, nadejamo pa se lahko dobre obiskanosti tudi ob nadaljnjih datumih Sonice, ko bo še vedno v igri dovolj radikalno zvočenje – to (...) pa nas veseli!
Koncertni del je potekal v treh približno dvajsetminutnih kosih. Prvi je podij Menze zasedel eksperimentalni gramofonar Strotter Inst., sicer Cristoph Hess, glasbenik in inštalacijski umetnik, ki je svoje delo v različnih kontekstih predstavljal že povsod naokoli, med drugim tudi v Ljubljani. Kot namiguje njegovo ime, je Strotter glasbeni ali zvočni performans, ki z Inst. preči mejo k inštalaciji. Ta njegov princip lepo sovpada z načeli MoTe – muzeja tranzitornih umetnosti, ki je krovna organizacija Sonice. MoTa namreč prevprašuje predstavitev umetniškega dela/tudi umetniškega dela v muzeju seveda in tako inštalacije. Hess je najprej zagnal svoje s stojalci in elastikami opremljene gramofone ... in potem se je preoblekel. Opravil se je z belo srajco in kravato ... Stal je ob notnem stojalu, katerega prisotnost je zastavljala vprašanje kompozicije. Vendar je celoten vtis dal misliti tudi, da je zapis, k kateremu se je celo nekajkrat obrnil, tam bolj v vrsti srajčke, kravate in pasu. Zanimivo je, kako Hess uporablja gramofon kot inštrument drugače, kot je to običajno, celo v svetu eksperimentalnega turntablisma. Jasno postane denimo, da klasični DJ-i igrajo bolj glasbo kot gramofon in da to primerjavo lahko vlečemo tudi dalje. Strotter Inst. kot izvor zvoka uporablja gramofonov „tone arm“, ki ga suspendira nad rotirajočo površino s pomočjo elastik. Igla, ali karkoli že je zvezano na „tone arm“, tako večino časa ne leži na površini, ampak visi nad njo in zadane, kar ji pride na pot. Ta princip Hess razširja v nedogled z raznimi domislicami. Plošče, opremljene z malimi izrastki, luknjami in rezi. Elastike skozi suspenz „tone arma“ v zraku kreirajo variabilen ritmičen element. Prožen ritem, ki je osnova njegove muzikalne ideje, uresničen skozi nihanje elastike ter zanko kroga rotirajoče površine gramofona. Ena, na žalost močna slabost njegovega in naslednjega nastopa je bil prežemajoč poudarek na tehnični realizaciji, ki je v primeru Strotterja banaliziral zvočni rezultat, morda namerno v prid vizualne komponente. Dva tokratna organizatorja na te probleme verjetno gledata z različnih zornih kotov. Publiki pa je puščen premislek, kar je izrazit plus ...
Flo Kaufmann se je predstavil drugi. S predelanim gramofonom, samplerjem, modularnim sintetizatorjem ter nekaj neznanimi neuglašenimi detajli je predstavil statičen elektronski set, z zvoki, podobnimi kapljanju vode v linearnem središču. Zanimivo ob primerjavi s Strotterjem je, da je bil njegov poudarek na tehnični izpeljavi povsem druge vrste. Gre bolj za to, da je njegova vizualno zanimiva oprema pač tam – na mizi. Če je sploh na pogled res tako zanimiva. Aktualnih je bilo preko šestdeset kablov! Uf! Na srečo je bil njegov nastop bolj zanimiv zvočno kot vizualno.
Ob zadnjem nastopu dua StrØm se je izkazala nezgodnost razsrediščenja prostora Menze z glasbeniki in opremo postavljenimi v dolgo vrsto vzdolž avditorija. Publika, ki se je v vedno večjem številu začela posedati na oder, naslanjati ob stene in tako dalje, je ob zadnjem nastopu utrpela nekaj škode. StrØm sta namreč izvedla zvočno daleč najbolj dodelan, glasen in intenziven koncert, česar pa seveda ni bilo mogoče slišati iz vsakega kotička Menze, še najmanj pa z odra. Gaudenz Badrutt and Christian Müller sta se predstavila z domnevno v celoti električnim setupom. Računalniki, modularni sintetizatorji, efekt škatlice. Še najbližje akustiki sta prišla s kontaktnim mikrofonom v ustih. Vendar ni nič manjkalo. Sicer spet dokaj statičen set je ponudil veliko v smislu elektronskega zvočenja, nista ravno razbijala mej, njuna radikalnost se je kazala bolj v linearnem smislu, z muzikalnim vztrajanjem v svojem s softwareskimi plugini in analognimi moduli pogojenim izrazom, ki ga obvladata.
Sonica je tako zelo uspešno najavila obetajoče dogodke za konec novembra, Confine Aperto pa je doživel še eno, tokrat rahlo deviantno variacijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
res je bila včerajšnja izvedba v mariboru slabše obiskana... a vseeno nekajkratno potencirana v primerjavi z nekaj leti nazaj, ko je gustaf na široko začel odpirati vrata tovrstnim zvočenjem.. no zdaj pa mi povej kaj to pove o organizatorjih in publikah:
p.s.
v mariboru so odigrali dva seta.. v kolektivni improvizaciji vsi štirje, si odpirali prostor, se umikali, vstopali in izstopali.. bili potem nad svojim nastopom skeptični glede izvedbe, predvsem ker so jo realizirali prvič... vse skupaj je zaradi same postavitve vizualno izpadlo kot sejem rabljene elektronike, obiskovalci pa so okoli mize nekaj časa postopali, opazovali, se ob intezivnejših delih umaknili v sedeče položaje, se ponovno gibali, kadili in z navdušenjem sprejemali zvok... ker jih (obiskovalce) imamo tako rekoč preštete, se je včeraj pojavilo vsaj deset novih obrazov, ki se bodo vračali... no pa mi povej kaj to pove o organizatorjih in publikah... če boš imel težave, vprašaj nastopajoče..
dopuščam možnost da nisem v celoti dojel kar hočeš rečt z organizatorji in publikami.. ker si pustil odprto... zapri
ok, najprej bi želel reči samo, da - če si razumel da v moji recenziji leti negativna kritika na organizatorja kot si ti ali kot je zavod sploh ali mota potem si me narobe razumel... (tebe kot novinarja, aktivista in organizatorja zelo spoštujem)
v vsakem primeru nisem hotel biti žaljiv in se opravičujem.
želel sem recimo reči, da potencialno dejstvo občutno slabše obiskanosti mariboringa pove nekaj o tem kakšne / katere ciljne publike nagovarjata oba ljubljanska organizatorja in na kakšen način to počneta. sploh bi tu verjetno bil primerljiv z mariboringom, mota pa težko. sam menim, da med obema ljubljanskima organizatorjema tu obstajajo razlike.. dejansko obstajajo razlike tudi med običajnim confine aperto dogodkom, ter sobotnim confine aperto dogodkom. in to da rečem da nekaj nekaj pove o nečem, ne pomeni, da pove nekaj slabega. moj namen ob takih stavkih je najprej izraziti določeno pomenljivost nečesa. menim da je v primerjanju dveh organizatorjev kot sta zavod sploh in mota (oz. njihovih dogodkov) marsikak pomenljiv razmislek. definitivno pa taka recenzija ni prostor za poglobljeno razmišljanje o odnosih organizatorji - publike… verjetno sem z golim namigovanjem storil napako.
o mariboringu sicer nisem želel reči sploh nič specifičnega.
morda je bistvo v tem: sam bi težko bil tako optimističen, da bi rekel, da se bo sobotna presežna publika na dogodke Confine Aperto kaj dosti vračala. Je pa fino da je ta publika tam bila in da obstaja ta potencial - pravzaprav upam da nimam prav.
če pa te smem vprašati, ker me splošen negativen ton tvojega komentarja skrbi in se mi zdi pomilujoč. Povej bolj natančno zakaj ti gre moje izražanje o organizatorjih in publikah na živce? zakaj naj sprašujem nastopajoče?
aja, kar si povedal v prvem odstavku pove same lepe reči - o organizatorjih in publiki namreč...
morda tale izsek iz ene mojih prejšnjih recenzij serialke Confine Aperto: "V družbi še nekaterih drugih voljnih je Tomaž Grom v zadnjih nekaj letih s svojo organizatorsko aktivnostjo ustvaril kar lepo malo skupnost zainteresirane, zveste in zadovoljne publike, naselil in „tiho kultviral“ pa je tudi nekaj prostorov, ki tako dihajo s predstavljeno glasbo."
Mitja, ti bi sebe v mojih stavkih lahko povsem upravičeno štel med nekatere druge voljne - čeprav malo nerodno izraženo...
:)
spet eden tistih: prebereš, po svoje razumeš, takoj reagiraš,.. v zadnjem času kroži po zraku premislek o komentiranju, čeprav je takojšnje komentiranje v afektu dvorezno, se mi zdi vseeno dobro da prihaja do komentiranja z besedami ostrih robov, ta pankerski duh se prebuja, ni pa vedno na mestu, je pa naraven in glede na stanje upravičen... ne bom se opravičeval za ton komentarja, ker nisem imel namena pustiti negativnega komentarja, ampak le dovolj ošiljenega na pravih mestih, da ne bo dvomov da je oster.. nisem te dobro razumel in zdaj sma razčistila... na živce pa mi gre pogosto zanemarjeno dejstvo, da publike in organizatorji vplivajo na izraz nastopajočih... in tukaj številčnost ne igra bistvene vloge... eno je recenzija slišanega.. in mogoče je to za recenzijo dovolj.. a zdi se mi pomembno da se upošteva, da bi morda slišano izzvenelo drugače ob drugačni publiki... seveda ne vedno, nekateri nastopajoči pač odzvočijo svoje, ne glede na okolje in vibro prostora kot tudi obiskovalcev... a v večini primerov je prav prostor in publika pa tudi organizator tisti, ki povzročijo, da je nastopajoči odzvenel tako kot je... in tu se verjetno strinjama... verjetno se v večini strinjama in naj bo tole komentiranje le dokaz žive scene in jasno sporočilo navzven.. ne pa neko drkanje kaj kdo misli in kaj je kdo narobe razumel...
moram pa povedat nekaj: mariboring je imel do sedaj najštevilčnejšo publiko v začetku septembra na titanih turntablov (joke lanz & martin tetreault), kjer je šlo za recimo podoben koncept v delu prepariranih gramofonov. In takrat je bila publika številčna ker je bilo organizirano v sodelovanju z goethe institutom, posledično tudi epkajem itd itd.. se pravi potegne zraven ogromno institucij v "organizacijo".. mariboring na koncu ni bil omenjen skoraj nikjer.. no in takrat je bila če uporabim "ntokov zombi caffe" energija v dvorani nekam čudna.. večina te publike, je bila na koncertu prisotna po "službeni dolžnosti" .. se pravi morali so se pokazati... kar je uničilo vibro in verjamem oz. sem prepričan, da bi nastopajoča odigrala popolnoma drugačen set, če bi nas bilo med publiko manj in tisti tam z namenom predanega poslušanja.. malce me kuri vse od takrat, ko je govora o publikah in organizatorjih... in verjetno je ta septemberski dogodek v mariboru tisti, ki me je zafrustriral, da sem pustil ošiljen komentar na tvojo recenzijo... piko na i je takrat dodala še škatla za prostovoljne prispevke za cikel mariboring (ker so takrat zahtevali, da je dogodek zastonjski), v kateri so obiskovalci s službicami in po službeni dolžnosti v celem večeru v škatli za bodoči program pustili 1,55 evra... časi so moderni in komentarjev bo vedno več.. zdravo. se vidimo na neposlušno.
no evo..
se strinjam z napisanim. Res pa je, da v soboto nisem čutil tako hude in užalščujoče devijacije dogodka zaradi neobičajnega soorganizatorja, kot si ti to čutil na dogodku Giants... Če bi, bi to napisal.
sem pa namigoval ali tudi ne na druge detajle. Koncert se ni pričel tako točno kot običajno. Vzdušje je bilo manj v poslušanju. Folk je stalno letal naokrog in fotkal, morda še največ eden od organizatorjev. Nismo sedeli, niti ko bi bilo to bolj primerno. Na takih koncertih sicer običajno kar sedimo in to ni kr neki. Zdelo bi se mi recimo smiselno folk povabit k raziskovanju prostora (itd.), če bi bilo to glasbeno vmesno. Ampak v soboto ni bilo. Ni blo quadruple ozvočenja. Mogoče je bil mišljen močnejši poudarek na vizualno, ampak to je res funkcioniralo samo ob Strotterju. Prepričan sem tudi da več kot pol publike zaradi scene z podijem, ki zaradi razstavljene opreme ni imel jasnega spota, kjer se zadeva pač dobro sliši, no, zaradi tega je več kot pol publike sobotni zadnji koncert slišala čudno. Ob stenah pod zvočniki ali na odru ali kje drugje pač ni prišel do izraza žmoht, ki sta ga Strom ustvarila, bilo pa je to slišati povsod kjer so stale mize in na sweetspotu pred mešalko... Nihče tudi ni publike na to opozoril.
Publika je bila vabljena k raziskovanju prostora na začetku v uvodnem nagovoru Tomaža Groma. Morda si to zamudil. Kot konstruktivno kritiko pa bi dodala, da so po mojem mnenju kritike organizacije koncertov zelo na mestu, še posebej, kadar vplivajo na kvaliteto poslušanja, kar v tem primeru so. Ugibanja v stilu" sem pa namigoval ali tudi ne" in tozadevno napol kazanje s prstom na razne organizatorje pa se mi zdijo odveč.
Res nisem prepričan: ali je bila publika povabljena k raziskovanju prostora ali je bila povabljena bliže glasbenikom?
če te prav razumem, trdiš, da je tokratna organizacija koncerta negativno vplivala na kvaliteto poslušanja?
in hvala za kritike, razumem, da se ti vsaj neki deli recenzije zdijo odvečni. Morda zares so... hmm, kok bi ti šla šele moja oddaja na živce:)
Hočem le opozoriti na tole: "da sem namigoval ali tudi ne" je razločilo to kar je bilo v recenziji zapisano in to kar ni bilo. nadaljna mnenja med komentarji sem zapisal v odzivu pisanju Mitje... sicer mislim da take kritike organizatorjem, kot sem jih zapisal v komentarjih - v recenziji ne bi bile na mestu, ker nisem mnenja, da so bile to napake organizatorjev. to so moja osebna mnenja glede mojih pričakovanj okoli tovrstnih dogodkov eksperimentalne glasbe izrečena v kontekstu tega kar je zapisal Mitja. In ta mnenja sobotni organizaciji dogodka niso nujno relavantna (mislim pa da samo dejstvo specifičnega odnosa organizator - organizator, organizator - publika, takemu dogodku kot je bil v soboto je relavantno, mislim da bolj kot to kaj si jaz ali vi mislite o teh odnosih. zelo pomembno pa je, da si nekaj mislimo). Bili smo na preddogodku festivala sonica, pripravljenim v sodelovanju z zavodom sploh. To ni enako kot samostojna organizacija zavoda sploh ali mariboringa. S tem da ta koncert kot celota tudi brez vpliva organizatorjev, kot sem dovolj eksplicitno nakazal v recenziji, sploh ni nujno klical k poudarku na poslušanje.
zavračam torej (in to v temle threadu pišem že drugič), da sem v besedilu recenzije ali napol ali zares "kazal s prstom" na kakšne organizatorje. vtis moje negativne kritike organizatorjev se je ustvaril kvečjemu skozi moje nakazovanje pomembne pomenljivosti odnosov organizator - organizator, organizator - publika v kontekstu sobotnega dogodka. in če smem pripomniti, je šele to moje nakazovanje peljalo k temule threadu komentarjev, razmišljanj, izpovedi in negativnih kritik...
hvala da sploh berete in da poslušate...
namigi v relaciji organizator- organizator so 'odvečni' zgolj in samo, ker temeljijo na osebni spekulaciji avtorja recenzije ... odgovor na spekulacijo 'Dva tokratna organizatorja na te probleme verjetno gledata z različnih zornih kotov. Publiki pa je puščen premislek, kar je izrazit plus ...' se namreč glasi s strani enega od organizatorjev lahko zgolj kot suhoparen 'NE ne gledata iz različnih zornih kotov, vsaj v primeru pričujočega dogodka' . Iz tega tud ne vidim smisla tega zaključnega stavka ... 'Sonica je tako zelo uspešno najavila obetajoče dogodke za konec novembra, Confine Aperto pa je doživel še eno, tokrat rahlo deviantno variacijo.' ... deviantno zakaj- oziroma kaj jo je naredilo deviantno ... (če pogledaš rezime nastopajočih gre za ljudi, ki ustvarjajo z ljudmi in v istih prostorih kot večina nastopajočih v seriji Confine Aperto) ... glede na dejstvo, da tako Sonica kot Confine Aperto izhajata iz 'soočanj, sožitij', premeščanj raznolikih prostorov in izrazov, sta morda potem v samem svojem osnovnem jedru deviantni in zakaj???... morda leži deviantnost pričujočega dogodka v publiki in če, kje je tukaj deviacija??? ... so publike torej razdeljene, kategorizirane, vezane na prostore, na načine percepcije (poslušanja), na scene in nedojemljive na mešanja, če pa temu ni tako pa gre za deviacijo, zasuk, odklon???...
... aja pa še to 'Zelo verjetno je, da je bila včerajšnja izvedba istega koncerta v Mariboru precej slabše obiskana. To pač pove nekaj o organizatorjih in o publikah,'- to o tem ne pove nič, oziroma ti kot recenzent s tem ne poveš prav nič, zato ni čudno, da teza zapade pod rubriko 'namigovanj' in je odziv Mitje povsem logičen ...
lp
ok luka,
zdej je recenzija dokončno osmišljena, organizatorji dogodkov so povedali svoje, dobr. to je to. na dogodku ste bili:), med sabo se razumete, vse povedano v glavnem besedilu je predvsem v službi avtorjeve osebne frustracije in nereflektiranega polnjenja prostora tega, da nimam kaj povedati...
hvala in lep pozdrav...
ni ok! organizatorji dogodkov oz. sam nisem povedal nič, le odgovoril na tvoje spekulacije iz samega teksta in postavil par vpašanj na trditve iz njega, ki v samem besedilu še zdaleč niso osmišljene ... naj tole ... 'med sabo se razumete, vse povedano v glavnem besedilu je predvsem v službi avtorjeve osebne frustracije in nereflektiranega polnjenja prostora tega, da nimam kaj povedati' ... razumem kot skrajni avtorjev cinizem, medtem, ko bi sam od tebe pričakoval vsaj nadaljevanje debate, če ne že odgovore na spodaj zastavljena vprašanja ... in recenzija še zdaleč ni osmišljena (niti ni namen pisanja verjetno nas vseh v njenem 'osmišljanju'), osmisliš jo lahko edinole ti, a ne na takšen način ...
no, seveda jo lahko osmislite tudi vi, če pač kot izvedenci (in tudi kot vpleteni) - tukaj javno izjavljate, da avtorjeva recenzija v več pogledih nima veze z realnostjo dogodka in povezanih okoliščin.
ok, ker vedno, ampak vedno kadar mi kdo na strani rš pusti kak komentar to vzamem skrajno resno in si za odgovor vzamem maksimalno časa, kolikor pač lahko.. ti bom odgovoril in spet nakazal neke moje pointe iz zgornjih komentarjev kolikor se mi pač zdi smiselno:
torej, ti si povedal nekaj... prav tako je nekaj povedal mitja.
Ena moja izjava / "špekulacija" iz samega teksta je gol nagovor poslušalcu - nagovor v smislu: temu avtorju se zdi pomemben vidik različnih in raznolikih organizatorjev ter neobičajnosti publike. nadalje se mi je zdelo, da mota (kot organizacija z javno podobo - ne ti, ki z njimi sodeluješ) na problem muzikalnega v odnosu do tehničnega / vizualnega gleda drugače kot na to gleda zavod sploh. - vendar je to res špekulacija, ker se z nobenim od vas o tem nisem eksplicitno pogovarjal, ampak govorim le na podlagi svojih percepcij te scene v ljubljani... to sem izrazil z besedico verjetno, kar izraža nezmožnost preverjene izjave. sklepam da je tak način ena od reči, ki ne dosega standardov. morda pa lahko to, ne ravno argumentiram, ampak nakažem z enim naknadnim stavkom vzetim s facebooka, avtorica je ena od članov mote: "More than 60 cables, broken records, dressing up, mushrooms, bricolage and exploding sausages, these are some of the necessary ingredients for an amazing sound experience." Sam si pač težko predstavljam, da bi kdo iz zavoda sploh zapisal nekaj takega. Podobnih doživetih okoliščin, ki nimajo nobene resne argumentativne moči bi lahko k svojim špekulacijam napisal še par. Imaš pa prav, so špekulacije in če praviš da tu nimajo kaj početi (še posebej, glede na to da si nekdanji urednik, ki me je sprejel v redakcijo) - potem jih v prihodnje ne bo.
dalje: to, da je bila torkatna variacija confine aperto rahlo deviantna, je še vedno moje mnenje. vem sicer, da tebe luka na tem dogodku dejansko ni bilo, čeprav morda to res nima veze z ničemer, ker si se gotovo pogovarjal s kom ki je tam bil. Ne vem kako naj še utemeljim svojo trditev rahle deviantnosti: nekaj sem zapisal že zgoraj v odzivu mitji, morda bi se veljalo usmeriti tudi na anonimni komentar, ki dozdevno asertira, da je tokrat organizacija dogodka negativno vplivala na poslušanje, vendar je spet možno, da je avtorica tega komentarja mislila ravno nasprotno. če pa ni je to nenavadno, saj so glasbeni dogodki confine aperto kar pogosto, če ne običajno - zelo neusmiljeno osredotočeni na poslušanje. devianten (v odmiku od običajnega) pa je ta dogodek faktično bil glede na število publike, videne obraze, potencial skoncentriranega poslušanja (celo sam, pa sem tega kar vajen, sem imel težave, kajti marsikdaj sem se moral komu umaknit itd... - večkrat in v manj izjemnih okoliščinah, kot se to dogaja sicer)...
"to o tem ne pove nič, oziroma ti kot recenzent s tem ne poveš prav nič" - res je, jaz kot recenzent o tem ne povem nič. o tem nekaj govori samo dejstvo - in to drugo je to kar sem zapisal. iz spoštovanja do tebe in drugih kot organizatorjev sploh nisem želel izraziti kakršnegakoli vrednotenjskega mnenja v zvezi s tem, še enkrat pa, citiram sebe od zgoraj: "mislim pa da samo dejstvo specifičnega odnosa organizator - organizator, organizator - publika, takemu dogodku kot je bil v soboto je relavantno, mislim da bolj kot to kaj si jaz ali vi mislite o teh odnosih. zelo pomembno pa je, da si nekaj mislimo".
še: "glede na dejstvo, da tako Sonica kot Confine Aperto izhajata iz 'soočanj, sožitij', premeščanj raznolikih prostorov in izrazov, sta morda potem v samem svojem osnovnem jedru deviantni in zakaj???... morda leži deviantnost pričujočega dogodka v publiki in če, kje je tukaj deviacija???" - nikjer nisem izjavil da sta organizatorja kje kršila ta svoja načela. Nikjer. It's fabrication. Napisal sem, da izhajata iz različnih zornih kotov (ali vsi vpleteni pri Zavodu Sploh in vsi vpleteni pri Moti k glasbi oz. problemu glasbenega / zvoka izhajajo iz istih/enakih zornih kotov?) in, da je bila edicija confine aperto glede na standard rahlo deviantna.
"... so publike torej razdeljene, kategorizirane, vezane na prostore, na načine percepcije (poslušanja), na scene in nedojemljive na mešanja, če pa temu ni tako pa gre za deviacijo, zasuk, odklon???..." - morda je publika res ena velika homogena tvorba, ki zares obstaja, jo je moč definirat itd.. sam mislim da lahko govorimo o publikah, če vemo, da dejansko obstajajo le poslušalci - tukaj zares prepoznamo smisel imenovanja publik, da si z njim pomagamo pri izražanju o poslušalcu. In ja, poslušalci so marsikdaj "razdeljene, kategorizirane, vezane na prostore, na načine percepcije (poslušanja), na scene in nedojemljive na mešanja", če si dovolim posiliti tvoj stavek. deviacija pa se zgodi, ko se na dogodku, ki običajno goji precej specifično poslušanje pojavijo ljudje, ki vsaj praktično takega spremljanja koncertov sploh ne poznajo. Nisem pa v recenziji sam niti z besedico te deviacije označil kot negativne. Izrazil sem le njen pojav.
to, da nekaj v tekstu ni osmišljeno je zajebana izjava. enim se da bolj brat enim manj. enim se da bolj trudit razumet enim manj. enim je način enega avtorja bolj všeč, drugim manj. zelo dobro se zavedam tega da moje izražanje pogosto ni najbolj jasno. ampak nejasno ni zaradi pomanjkanja vsebine. pa naj bo to ego trip, če hočeš. sam v nobenem primeru ne želim za rš pisati drugače in če bi se mi to postavilo kot normo z lahkoto odstopim od pisanja recenzij. itak mi ne bi nihče drug kot rš ali kak portal kjer pišeš zastonj dal prostora za tako pisanje, kaj šele plačal. verjetno pa s tem nižam strokovni nivo rš? verjetno bom zdaj izvedel da tudi uredništvo rš tega ne želi, čeprav so recenzijo objavili. bomo videli kaj bo potem?
in za konec: čemur praviš moj skrajni cinizem je pač dokončno sprejetje tega, kar slutim že dlje časa: da moje razumevanje tovrstnih dogodkov in scene, pa tudi same glasbe, predvsem pa moj način izražanja tega - ne dosega nekih standanrdov, ki bi jih naredili zares legitimne v okviru javnega izražanja mnenja v prispevkih za radio študent. tudi to, da moje razumevanje in način vsaj nekaterim poslušalcem, bralcem in večjim izvedencem kot sem sam niso relavantna. in svoje nadaljne postopanje bom prilagodil tem ugotovitvam in to na način, ki mi bo omogočil, da nekaterih stvari, ki mi ne ustrezajo ne bom sprejel.
še enkrat hvala in lp
hvala Žiga za odgovor ... se mi pa zdi, da gre tukaj med nama za en temeljni nesporazum- moj odziv ni polemiziranje s tvojo kritiko dogodka, na katerem nisem bil, temveč reakcija na nekatere zapise v njej in zgolj nanje (tiste, ki sem jih tudi citiral), ne pa na tvojo sodbo o dogodku. Zanimalo me je vzpostavljanje vprašanj, ki jih porajajo oz. odgovori nanje- hkrati me je zanimala širša obrazložitev deviacije iz zadnjega stavka, predvsem zato, ker se mi kot pojem, čeprav ga nisi vrednostno opredelil, zdi malce sporen (naj ob tem spomnim, da je Cofine Aperto nastal in v osnovi izhajal kot soobstoj poezije in glasbe v soorganizaciji z LUD Šerpa ... skratka sam menim,da Confine Aperto predvsem že od nekdaj zanimajo 'deviacije', ne pa 'normalno in pravo',)... stavek, ki vključuje MB je pač zame (pa očitno še za koga) preveč nedorečen (in zgolj na ta del tvojega zapisa se nanaša moj zapis, da s tem meni kot bralcu in poslušalu poveš nič, bolje bi bilo z mojem strani 'poveš premalo')', da ne bi potreboval dodatne razlage, kar je nenazadnje sprožilo tole debato- to pa je tudi vse ...
... če ni bilo jasno se tole moje 'in recenzija še zdaleč ni osmišljena (niti ni namen pisanja verjetno nas vseh v njenem 'osmišljanju'), osmisliš jo lahko edinole ti, a ne na takšen način ...' nanaša na tvoj odgovor 'zdej je recenzija dokončno osmišljena, organizatorji dogodkov so povedali svoje,' ...
'/.../ je pač dokončno sprejetje tega, kar slutim že dlje časa: da moje razumevanje tovrstnih dogodkov in scene, pa tudi same glasbe, predvsem pa moj način izražanja tega - ne dosega nekih standanrdov, ki bi jih naredili zares legitimne v okviru javnega izražanja mnenja v prispevkih za radio študent.'- tole 'o nedoseganju standardov' je pa bulšit, keep on writing man ...
lp Z
pozdrav še enkrat..., če kogarkoli zanima
http://novamuska.org/?p=5343
tukaj je (okoli devete minute) referirana zgornja recenzija, gre pa za še nadaljno kritiko LukeZja, ki probleme tipa mojega razmišljanja in podobnih umešča v kontekst težav "našega prostora"
Komentiraj